• 19.35C Novo mesto
  • 13:11
  • Sre, 08.04.2020

Ko je sejem prilika za nov začetek – 26. GREGORJEV SEJEM PRESTAVLJEN

V KZ Krka pravijo, domače je najboljše. Da je tako res, se trudijo vsi, od zadružnikov do managementa zadruge, letos je že tradicionalni Gregorjev sejem, zaradi izrednih razmer prestavljen na nov predvideni datum 5. -.7.6.2020.

NOVO MESTO – O izzivih, s katerimi se srečuje KZ Krka in sejmu, ki trka na vrata, pa smo se pogovarjali z Martinom Kambičem, ki je bil po daljši bolniški odsotnosti Antona Prusa v februarju 2020 imenovan za v. d. direktorja KZ Krka.

Pa začnimo kar z vašim sloganom Domače je najboljše: kako ga vaša zadruga živi, udejanja?
»KZ Krka je kmetijska zadruga, ki deluje v skladu z zakonom o zadrugah, imamo lastnike, zadružnike, to je skupaj 255 kmetov. Naši kmetje pridelujejo zelenjavo in redijo živino za zakol in za pridelavo mleka. Del vzrejenih živali odkupimo in zakoljemo v naši klavnici v Črnomlju, ki zadnji dve leti posluje pozitivno. KZ Krka je eden večjih organizatorjev odkupa, letno zberemo približno 17 milijonov litrov mleka, ki ga odkupijo Ljubljanske mlekarne, ki imajo najboljše plačilne pogoje. Iz vsega povedanega lahko rečem in zatrdim, domače je najboljše. Trudimo se, da zagotovimo optimalne tržne pogoje za delo, pridelavo, predelavo in prodajo.«

Kako javnost sprejema vse skupaj, vključno z vašimi načeli?
»Vprašanje je, koliko je javnost osveščena, da je domače bolj zdravo. Ob tem ne smemo pozabiti, da je tu še ekonomski faktor. Kdo si je sposoben privoščiti hrano, ki je dražja? Po drugi strani pa so tu mnogi, ki bi lahko, a ne želijo dati, plačati več za hrano. Pa gredo raje v nizkocenovne trgovine, kjer kupujejo mleko s Poljske ali pa meso iz tujine, kjer je ležalo po dve leti v blagovnih rezervah.«

In dodaja:
»Pogrešam pri vsem tem, da bi imele zadruge enotnejši nastop. Da bi se zadruge povezale, združile, da bi nastopale kot homogen element. Zadruge bi se morale domeniti, da bi si razdelile dejavnosti, teritorij. Potem ne bi bilo več kanibalizma. Mi imamo 250 kmetov. Če se združi 10 zadrug, je to 2.500 kmetov, če bi bilo nas 30 zadrug, je to že 7.500 kmetov oz. približno 20.000 ljudi, ki gravitira k temu. To pa je že moč, ki lahko prinaša spremembe, predvsem pa omogoča boljša pogajalska izhodišča. Ob takem skupnem nastopu bi imeli vpliv tudi na politiko resornega ministrstva, ki bi bil primoran upoštevati sugestije in predloge.«

Smo v dneh, ko je jasno, da se bo sestavlja nova vlada. Tako ali drugače. Kaj dejansko lahko politika naredi za kmeta?
»Vsi vemo, da politika s pripravo zakonodaje usmerja celotno družbo, državo. Vsi vemo tudi, da kmet nima delavnika, večina zaposlenih ga ima. Če krava teli ob dveh zjutraj, mora biti kmet poleg. Tudi na morje ali na počitnice kmet ne more, če nima nikogar, ki bi popazil na živino in skrbel za njo. Država bi morala zagotoviti maksimalno racionalne pogoje, da bi nekdo, ki dela pridno in racionalno po tehnološki metodah, lahko normalno in dobro živel. Torej tudi kmet!«

Kje se še vidijo ti vplivi tujine, ki jemljejo denar in voljo kmetu?
»Po prvem maju vsi radi jemo mlad krompir. Okoli evra stane kilogram mladega krompirja, če bi ga kupili od našega kmeta. Potem pa se najde večji trgovec, ki pripelje 100 ton krompirja iz Španije ali Egipta. Tak krompir se prodaja za 0,5 evra na kilogram in tako zbije ceno kmetu, ki zadeve ne proda. Ob 100 tonah ima kmet 35.000 evrov minusa, ker ga mora prodajati po 0,65 evra, zadruga izgubi 3.500 evrov. Za nameček pa je v Španiji in Egiptu zakonodaja precej bolj ohlapna na področju fitosanitarnih snovi … To je primer, kako se onemogoči razvoj kmetu, ki dela izgubo, namesto, da bi dobil, kar mu pripada in se razvijal! V Sloveniji smo bolj papeški od papeža, domačega pa ne znamo zaščititi.«

Je še kakšen tak primer iz prakse?
»Morda bi omenil primer radenske, ki stane liter okoli evra. Da dobimo liter radenske, jo je potrebno načrpati, malce filtrirati, dodamo zamašek in jo prodamo. Za en evro mora kmet pridelati tri litre mleka, ob tem pa rabi vsak dan traktor, krmo in ostale stroje. Kravo mora pomolsti, oddati mleko in skrbeti za žival. To je globalizacija, vse je skregano z zdravo pametjo. Že večkrat pa sem rekel – subvencije in ekonomija ne gredo skupaj.«


Pojdiva k malce lepšim temam, kar 26. Gregorjev sejem zagotovo je! 
»Gregorjev sejem je za nas vrhunec leta, priprave so v zaključni fazi. Ponosni smo na to blagovno znamko, ki jo skrbno pazimo in varujemo. Menjale so se lokacije, sejem živi in se razvija. Lani smo imeli okoli 200 razstavljavcev, toliko jih bo tudi letos.«

Kje bomo letos?
»Še naprej nas boste našli pri Qlandiji, kjer smo bili tudi lani.«

Kako bi opisali Gregorjev sejem?
»Kljub globalnim klimatskim spremembam je naš sejem še vedno znanilec pomladi. Naše delovanje je vezano na ta sejem, saj so prej trije, štirje meseci mrtve sezone.«

Omenila sva klimatske spremembe, ki verjetno vplivajo tudi na vas.
»Tudi, a se prilagajamo. Obračamo se po sezoni, z željo, da zagotovimo strankam in vsem kmetom optimalne pogoje. Odzivamo se na povpraševanje. Vsi naši dobavitelji imajo pripravljene materiale, ki jih lahko nemudoma dobavimo. Rekel bi, da se bo letošnja sezona začela teden ali dva prej. Več zagotovo ne, saj bo zato toliko večja nevarnost pozebe. Spomnim se, da smo lani dobili istočasno na police solato, ki se je sejala v razmaku dveh tednov. Druga, ki je bila sajena pozneje, je imela toliko boljše pogoje, zato je ujela prvo.«

Kaj bi morda izpostavili ob Gregorjevem sejmu?
»Poskrbeli smo za pester spremljevalni program, slišalo se bo harmoniko, nastopile bodo folklorne skupine, pripravljamo program za najmlajše, imeli bomo promocijo domače hrane in unikatnih jedi iz domačih pridelkov.«

Na mladih svet stoji. Končajva z njimi: kje so v tej zgodbi mladi (kmetje)?
»Pojavljajo se mladi prevzemniki. V tem trenutku pa je prisoten trend, da rastejo kmetije, manjše pa odmirajo … Vsem je jasno, da je treba precej lastnega kapitala in fizičnega dela, ki traja 24 ur na dan. Danes pa imajo nekateri mladi drugačne predstave in druge delovne navade. Tudi zaradi nas odraslih, ki premalo vlagamo v naše otroke in smo tudi premalo zahtevni do njih. Ob tem bi izkoristil še priložnost, da z začetkom spomladanske sezone in Gregorjevim sejmom tudi KZ Krka stopi na novo uspešno pot.«

Pripravil: Nadlani.si