Kolumbija z novimi prepovedmi, Jelinčič: “Pri nas se pa cigani poročajo z mladoletnicami in rojevajo pri 13-ih”
KOLUMBIJA – Zgodovinski trenutek za pravice otrok
Kolumbijski parlament je po več kot 17 letih bojev in prizadevanj dosegel pomemben mejnik: sprejet je bil zakon, ki popolnoma prepoveduje otroške poroke. S tem se je država pridružila 12 državam Latinske Amerike, ki so odpravile dolgoletne pravne vrzeli, ki so omogočale sklenitev zakonske zveze mladoletnikov. Poslanka Jennifer Pedraza Sandoval je ob sprejetju zakona poudarila, da Kolumbija s tem korakom sporoča: “Ne želimo več biti družba, ki tolerira sistemsko nasilje in spolno izkoriščanje otrok.” Poroča srpskainfo.com.
Veselje v parlamentu in simbolna zmaga
Ob glasovanju za zakon so poslanci kolumbijskega parlamenta dobesedno zaplesali in zapeli, kar je simboliziralo zmagoslavje dolgega boja proti otroškim porokam. To je več kot le zakonodajni ukrep – je simbol preobrata v družbi, ki želi zaščititi pravice otrok in jih osvoboditi nasilja, ki ga pogosto spremljajo takšne poroke. Po poročanju blic.rs je Kolumbija s tem postavila jasen precedens, ki ga številne države še niso dosegle.
Stanje v Sloveniji pa?
Na papirju so v Sloveniji otroške poroke zakonsko prepovedane – zakonsko zvezo lahko skleneta le osebi, starejši od 18 let. Vendar pa so prakse, zabeležene predvsem v romskih skupnostih, drugačne. Dekleta, stara komaj 13 let, so pogosto vključena v dogovorjene “poroke” ali odnose, ki vodijo v zgodnjo nosečnost. To kaže na pomanjkanje nadzora nad izvajanjem zakonodaje in odsotnost celovitih ukrepov, ki bi zaščitili mladoletnice.
Kolumbija prepovedala otroške poroke, veselje v parlamentu. Pri nas se cigani lahko poročajo z mladoletnicami, ki v nekaterih ciganskih vaseh tudi rojevajo že pri 13. letih. Naši parlamentarni levičarji pa tiho. pic.twitter.com/6OWxqRpF77
— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) November 16, 2024Tedenski horoskop od 2. decembra do 8. decembra 2024: Teden za strateške odločitve, povezovanje in notranji mirTeden od 2. do 8. decembra prinaša energijo, ki spodbuja strateško načrtovanje, krepitev odnosov in osredotočanje na dolgoročne cilje. Znaki bodo čutili potrebo po povezovanju z bližnjimi in ur
Zakaj toleriramo te prakse?
Vprašanje, ki ostaja neodgovorjeno, je, zakaj se otroške poroke v Sloveniji kljub zakonodaji še vedno dogajajo. Tukaj je nekaj ključnih razlogov:
- 1. Tradicionalni običaji: V nekaterih romskih skupnostih zgodnje poroke veljajo za družbeno normo. Družine to prakso opravičujejo z “zaščito” deklet pred zunanjimi vplivi.
- 2. Socialna izključenost: Marginalizacija romskih skupnosti vodi v pomanjkanje dostopa do izobraževanja in podpore, kar otežuje prekinitev tovrstnih praks.
- 3. Neučinkovitost zakonodaje: Slovenija sicer ima pravne mehanizme za preprečevanje otroških porok, vendar te v praksi pogosto ostajajo mrtva črka na papirju.
Otroške poroke imajo hude posledice za dekleta, ki so v te zveze prisiljene. Gre za kršenje njihovih pravic, omejitev možnosti za izobraževanje in osebni razvoj, obenem pa so pogosto izpostavljena nasilju in zdravstvenim tveganjem zaradi zgodnje nosečnosti. Kot poroča unicef.org, otroške poroke povečajo tveganje za socialno izključenost in revščino.
Kaj lahko storimo?
Kolumbijski primer bi moral služiti kot zgled tudi Sloveniji. Ukrepi, ki bi lahko pripomogli k odpravi otroških porok, vključujejo:
- Izobraževanje: Organiziranje programov za osveščanje romskih skupnosti o pravicah otrok in škodljivosti zgodnjih porok.
- Socialna podpora: Krepitev sodelovanja z lokalnimi romskimi voditelji, da bi spodbudili spremembe znotraj skupnosti.
- Dosledno izvajanje zakonov: Boljša regulacija in sankcioniranje primerov otroških porok.
Čas za ukrepanje?
Medtem ko Kolumbija praznuje pomemben korak k zaščiti svojih otrok, Slovenija še vedno bije bitko proti otroškim porokam v marginaliziranih skupnostih. Zakaj dopuščamo prakse, ki kršijo temeljne pravice otrok, čeprav imamo zakonska orodja, da jih preprečimo? Čas je, da prevzamemo odgovornost in sledimo zgledom, ki jasno sporočajo, da so otroške poroke nesprejemljive v vsaki družbi.
Viri: srpskainfo.com, blic.rs, unicef.org., X
Napisal: N. Z.