Konec goljufanja pri bolniškah? Kaj se obeta za zaposlene, ki “zbolijo” vsak petek!

Bolniški stalež – pravica vsakega zaposlenega, kadar zdravje ne dopušča opravljanja dela. A kaj, ko se bolniška vedno znova začne tik pred podaljšanim vikendom, praznikom ali ob koncu tedna? Je to zgolj naključje ali premišljena taktika? Delodajalci sumijo, da gre v nekaterih primerih za sistematične zlorabe, ki jim je – kljub strogim pravilom – težko dokazati.

Kdo plačuje račun za bolniško?

V Sloveniji delodajalec krije nadomestilo plače v prvih 30 dneh bolniškega staleža, po tem obdobju stroške prevzame Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). In prav v tej razliki pogosto leži razlog za trenja. Delodajalci opozarjajo, da naraščajoče število kratkotrajnih bolniških odsotnosti močno obremenjuje podjetja, saj pogosto pridejo nepričakovano in otežujejo organizacijo dela.

Podatki kažejo, da so bili slovenski zaposleni v letu 2023 na bolniški kar 1.173.290-krat, kar je precej nad evropskim povprečjem. V desetletju se je delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti povečal z 3,9 % na skoraj 6 %. A čeprav so mnoge odsotnosti povsem upravičene, se pojavljajo tudi očitni vzorci, ki vzbujajo sum.

Kako zdravniki prepoznajo morebitne zlorabe?

V praksi osebni zdravniki redno odkrivajo nenavadne vzorce pri nekaterih pacientih. Nekateri bolniki so na bolniškem staležu ob sumljivo podobnih datumih vsako leto – pogosto se težave pojavijo ob četrtkih ali petkih, pred prazniki ali ob koncu meseca.

Sum vzbujajo tudi primeri, ko pacient zahteva bolniško zgolj prek elektronske pošte, brez jasnih simptomov ali brez želje po pregledu. Zdravniki poročajo, da so pred epidemijo večinoma izvajali fizične preglede, zdaj pa se bolniški staleži do treh dni podeljujejo tudi na daljavo, če pacient ne navaja resnih simptomov.

Kam se letos odpraviti z otroki decembra? Tale kraj je razprodan vsako leto

Ko se v dolenjskih gozdovih začnejo svetlikati prve lučke, se med drevesi znova prebudi čarobni svet — Božičkova dežela. Že od leta 2012 velja za enega najlepših družinskih zimskih doživet

V ZD Ljubljana so potrdili, da zdravniki hitro opazijo morebitne zlorabe. Pri pacientih, ki bolniško podaljšujejo brez ustrezne medicinske podlage, jih običajno povabijo na pregled, a če se ta večkrat izmika, se pojavijo dvomi o resnični bolezni.

Zlorabe: Kako jih lahko preverijo delodajalci?

Podjetja imajo nekaj pravnih možnosti, a postopek ni vedno enostaven.

• Delodajalci lahko preverjajo bolniško odsotnost v prvih 30 dneh, ko jo sami financirajo. Lahko zahtevajo dodatne zdravniške dokaze ali celo vložijo zahtevo na ZZZS, da bolniško stalež preveri imenovani zdravnik.

• Detektivi postajajo vse pogostejša praksa. Če delodajalec sumi, da je njegov zaposleni na bolniški, a hkrati opravlja drugo delo (na primer dela na črno ali se ukvarja s fizičnimi aktivnostmi, ki ne ustrezajo prijavljeni diagnozi), lahko nadzor zaupa licenciranemu detektivu. Ti fotografirajo in dokumentirajo kršitve, kar lahko služi kot dokaz pri morebitnih delovnopravnih postopkih.

• Kaj se zgodi, če se zloraba dokaže? Če delodajalec pridobi dokaz, da zaposleni neupravičeno koristi bolniško, lahko v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih zaposlenemu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Primer iz prakse: Bolna ali na morju?

Lani poleti je primer iz Maribora šokiral zdravstvene delavce. Pacientka je pri osebni zdravnici iz ZD Adolfa Drolca zaprosila za bolniški stalež zaradi slabega počutja, bruhanja in driske. Ker je spadala v ranljivo skupino, jo je zdravnica naročila na laboratorijske preiskave. A pacientke tam ni bilo.

Po telefonu je sporočila, da je preslabotna, da bi zapustila kopalnico. Ker se nato ni več oglašala na telefon, je zdravnica aktivirala reševalce, policijo in gasilce, saj je sumila, da je pacientka v življenjski nevarnosti. Ko so razbili vrata njenega stanovanja, so ugotovili, da je prazno. Kje je bila pacientka? Na dopustu ob morju.

Ko se je vrnila, je zdravnico vprašala, kako bosta uredili bolniški stalež – seveda ga ni dobila. A kazenskih sankcij kljub vsemu ni bilo, saj zakonodaja ne predvideva kazni za takšno zlorabo, če zdravnik pravočasno zavrne odobritev staleža.

Kaj pravijo zdravniki?

Mnogi družinski zdravniki priznavajo, da je zlorab bolniških preveč, a da sami nimajo dovolj moči, da bi jih preprečevali.

• Simona Repar Bornšek, družinska zdravnica, opozarja: “Če pacient goljufa, goljufa mene. Če me zavede pri diagnozi, ne morem strokovno opravljati svojega dela.”

• Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) opozarja, da bi bilo treba sistem modernizirati in omogočiti lažje preverjanje sumov zlorab. “Absentizem močno obremenjuje podjetja, potrebujemo jasnejše postopke nadzora.”

Ali je rešitev v strožji zakonodaji?

Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami sorazmerno visoko bolniško nadomestilo in relativno dolg bolniški stalež.

• Nemčija ima sistem, kjer lahko podjetje zelo hitro pridobi zdravniško preverjanje, če sumi v zlorabo.

• Švedska ima precej strožji sistem – prvih nekaj dni zaposleni sploh ne prejmejo nadomestila, kar spodbudi ljudi, da se na delo vrnejo čim prej.

Bi bila podobna rešitev mogoča v Sloveniji? Mnenja so deljena. Zagovorniki sprememb opozarjajo, da trenutni sistem preveč spodbuja absentizem, medtem ko sindikati vztrajajo, da bi strožji ukrepi lahko škodovali tistim, ki so resnično bolni.

Poštenost ali prebrisana taktika?

Bolniški stalež je pomembna pravica, ki varuje zdravje zaposlenih, a obenem mora biti sistem odporen na zlorabe.

Ali bi morali poostriti nadzor? Uvesti strožje sankcije? Ali pa bi morali predvsem delati na zaupanju med delodajalci in zaposlenimi? Odgovori niso enostavni, a dejstvo ostaja – ko bolniška postane sinonim za podaljšane vikende, sistem postane nevzdržen.

Napisal: E. K.

Vir: ZZSS, Freepik