Konec lahkega zaslužka? Novi zakon bo drastično omejil oddajanje stanovanj
Lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah bodo po novem smeli oddajati največ 60 dni letno, a le s soglasjem 75 % sosedov. Vlada trdi, da bo s tem sprostila stanovanja za dolgoročne najeme, sobodajalci opozarjajo na birokratsko nočno moro.
Nova pravila: Strožja, kompleksna, birokratska?
Če ste lastnik stanovanja v bloku in ste ga občasno oddajali prek Airbnb – slabe novice. Po novem boste morali pridobiti soglasje treh četrtin etažnih lastnikov in vseh neposrednih sosedov. Poleg tega bo dovoljeno le 60 dni oddajanja na leto. In še to samo za fizične osebe – pravne osebe in podjetniki so izključeni.
Kaj pa, če imate hišo? Pravila so nekoliko milejša. Če v njej živite, jo lahko oddajate do 150 dni letno, v nasprotnem primeru pa prav tako 60 dni. Občine bodo imele pravico te meje prilagoditi – bodisi znižati na 30 dni ali zvišati na 90 dni.
Vse to, da bi rešili stanovanjsko krizo. Vsaj tako trdi vlada. A ali bo res?
Kje je problem? Ljubljana, Ljubljana in še enkrat Ljubljana
Vlada ne skriva, da so ukrepi predvsem odgovor na situacijo v prestolnici. V Ljubljani so leta 2023 2.482 stanovanj oddajali turistom prek Airbnb in podobnih platform. To pomeni, da je 1,9 % vseh stanovanj v mestu namenjenih kratkoročnim najemom. Po mnenju oblasti to prispeva k pomanjkanju stanovanj za dolgoročne najemnike in višanju cen najemnin.
Minister za gospodarstvo Matjaž Han je ob predstavitvi zakona dejal:
“Velik obseg kratkoročnih najemov vpliva na cene stanovanj in najemnin. Ukrep ne bo rešil celotne stanovanjske problematike, a je korak v pravo smer.”
Ob tem vlada navaja podatke, da v Sloveniji 22,8 % vseh tržnih najemnih stanovanj pripada kratkoročnim najemom. Kar pomeni – na vsaka tri dolgoročna najemna stanovanja pride eno, ki je na voljo turistom.
Ampak ali to res pomeni, da bo več stanovanj za dolgoročni najem?
Sobodajalci: “To je nočna mora”
Lastniki stanovanj, ki oddajajo kratkoročno, niso navdušeni. Pravijo, da jih zakon nepravično omejuje in da bo celoten proces postal tako zapleten, da se mnogim ne bo več izplačal.
Predstavnik Združenja sobodajalcev je za Svet24 povedal:
“Zakon gre predaleč. Namesto da bi uravnoteženo reguliral trg, bo mnogim onemogočil legalno oddajanje in s tem vplival na njihov zaslužek.”
Tudi Združenje občin Slovenije opozarja, da zakon odpira vrata birokratskemu kaosu. Ena glavnih težav? Pridobivanje soglasij. Če v bloku živi 50 ljudi, mora sobodajalec prepričati vsaj 38 etažnih lastnikov in vse neposredne sosede. In to vsakih tri leta!
“To bo dejansko onemogočilo kratkoročno oddajanje v večstanovanjskih stavbah,” opozarjajo pri Združenju občin.
Kaj se je zgodilo na Dunaju?
Vlada se pri regulaciji Airbnb očitno zgleduje po evropskih prestolnicah, kjer so podobne omejitve že v veljavi. A slovenska pravila so strožja kot marsikje drugje.
Na Dunaju, kjer imajo strogo regulacijo, je še vedno dovoljeno oddajanje do 90 dni letno. Če lastnik pridobi dovoljenje občine, lahko oddaja še dlje. V Sloveniji pa bo meja pri 60 dneh – in to le, če dobite vsa potrebna soglasja.
V nekaterih mestih, kot sta Barcelona in Amsterdam, so oblasti uvedle visoke davke na kratkoročne najeme, namesto da bi jih povsem omejile. To pomeni, da država še vedno pobere delež zaslužka, a lastniki niso povsem onemogočeni.
Bo več stanovanj za dolgoročni najem? Mnenja so deljena.
Vprašanje, ki visi v zraku: bo zakon dejansko prinesel več stanovanj na dolgoročni trg?
Vlada pravi, da ja. Kritiki pa opozarjajo, da ni nobenega zagotovila, da bodo lastniki, ki ne bodo smeli oddajati kratkoročno, svoja stanovanja sploh dali v dolgoročni najem.
Po podatkih Mestne občine Ljubljana je v prestolnici več kot 129.000 stanovanj, od tega jih je bilo leta 2023 za kratkoročno oddajanje registriranih 2.482. To pomeni manj kot 2 % celotnega stanovanjskega fonda.
Torej – če bi jih vse prenesli na dolgoročni trg, bi to res močno vplivalo na cene?
Marsikdo dvomi. Ekonomisti opozarjajo, da je glavni problem pomanjkanje novogradenj in ne kratkoročni najemi. Država namreč že več desetletij ne gradi dovolj stanovanj, kar ustvarja neravnovesje na trgu.
Kaj sledi?
Predlog zakona je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja. Sobodajalci zahtevajo ponovno javno razpravo, saj menijo, da zakon ni dovolj premišljen. A vlada se zdi odločna.
Če bo zakon sprejet v tej obliki, bo začel veljati v začetku leta 2025.
Bo res izboljšal dostopnost stanovanj za dolgoročne najemnike – ali bo le še ena regulacija, ki bo udarila male lastnike?
To bomo videli kmalu.
Pripravil: N. Z.
Vir: Dnevnik, N1, Svet24, Žurnal24, Sobodajalstvo.si, Gov.si, Mestna občina Ljubljana, SURS
