Kot da gasilci nimajo drugega dela: v romskem naselju Kerinov Grm zakurili avto in belo tehniko
Takšni incidenti so bili zabeleženi v različnih delih Slovenije, kjer so gasilci med posredovanjem naleteli na verbalne in fizične napade, metanje predmetov ter druge oblike oviranja.
KRŠKO, KERINOV GRM – “Dne 13.11.2024 ob 15:02 uri smo preko ReCo Brežice prejeli obvestilo, da gori vozilo v naselju Kerinov grm, MO Krško. Izvozila sta dva gasilca tehnična reševalca s kombiniranim gasilskim vozilom. Na kraju dogodka smo takoj pristopili k gašenju zapuščenega vozila in odpadne bele tehnike. Požar smo pogasili z manjšimi količinami vode. Ob 16:16 uri smo se vrnili v enoto,” so svojo akcijo opisali v Poklicni gasilski enoti Krško. To je bilo še eno posredovanje v Kerinovem Grmu.
Kar 400 Romov
Kerinov Grm je romsko naselje v občini Krško, ustanovljeno leta 2010 z oddelitvijo od vasi Gorica, Romi, v občini jih živi okoli 400, so nastanjeni še v delu naselja Drnovo. Občina Krško si prizadeva izboljšati življenjske pogoje romske skupnosti ter spodbuja njihovo integracijo v širše družbeno okolje. Naselje se razprostira na površini približno 0,04 km² in ima eno najvišjih gostot prebivalstva v Sloveniji, z več kot 6.000 prebivalci na kvadratni kilometer. Leta 2013 so v Kerinovem Grmu odprli romski muzej “Stara hiša”, ki predstavlja kulturno dediščino romske skupnosti. Občina Krško je v naselju uredila komunalno infrastrukturo, vključno z vodovodnim sistemom, kar je izboljšalo bivalne pogoje prebivalcev. Kljub tem izboljšavam se naselje še vedno sooča z izzivi, kot so visoka gostota prebivalstva in socialno-ekonomske težave. Občina Krško si prizadeva za nadaljnje izboljšanje življenjskih pogojev v Kerinovem Grmu ter za boljšo integracijo romske skupnosti v širše družbeno okolje. Po ocenah iz leta 2021 v občini Krško živi med 350 in 400 Romov.
Kam gre denar?
Mestna občina Krško je v letu 2024 v okviru Nacionalnega programa ukrepov za Rome za obdobje 2021–2030 prejela 730.243 evrov dodatnih sredstev, namenjenih izboljšanju življenjskih pogojev romske skupnosti in njihovi integraciji. Ta sredstva so namenjena projektom, ki vključujejo urejanje bivalnih razmer, izobraževalne programe ter socialne in zdravstvene storitve za Rome. Občina je dolžna ta sredstva porabiti namensko, v skladu z nacionalnim programom in lokalnimi strategijami za reševanje romske problematike.
Tudi napadli so jih že
Napadi na gasilce med intervencijami v romskih naseljih so zaskrbljujoč pojav, ki ogroža varnost reševalcev in otežuje njihovo delo. Takšni incidenti so bili zabeleženi v različnih delih Slovenije, kjer so gasilci med posredovanjem naleteli na verbalne in fizične napade, metanje predmetov ter druge oblike oviranja, je opis izkušenj, ki jih občasno doživijo gasilci v romskih naseljih. V Sloveniji so gasilske enote dolžne posredovati ob požarih in drugih nesrečah ne glede na lokacijo, vključno z romskimi naselji. Stroške takšnih intervencij običajno krije občina, na območju katere se je intervencija zgodila. Če je intervencija posledica malomarnosti ali namernega dejanja posameznika, lahko občina ali gasilska enota zahteva povračilo stroškov od povzročitelja. Vendar pa je v praksi uveljavljanje takšnih zahtevkov pogosto oteženo zaradi različnih dejavnikov, kot so socialne razmere povzročiteljev. Vzroki za takšno vedenje so kompleksni in vključujejo dejavnike, kot so nezaupanje do avtoritet, socialno-ekonomske stiske ter pomanjkanje komunikacije med skupnostmi in reševalnimi službami. Za izboljšanje varnosti gasilcev in učinkovitosti intervencij je ključno vzpostaviti boljše odnose z lokalnimi skupnostmi, izvajati izobraževalne programe ter zagotoviti ustrezno podporo in zaščito za reševalce med njihovim delom.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: PGE Krško
