Kuga drobnice se širi: Ogroženo območje v Sloveniji še večje, uvedeni najstrožji ukrepi!
Ko je pred dnevi Madžarska potrdila dva nova izbruha kuge drobnice, je bilo le vprašanje časa, kdaj bo vpliv te bolezni občutila tudi Slovenija. In zdaj se je zgodilo – ogroženo območje so razširili, prizadetih je že več slovenskih občin. Kaj to pomeni za rejce? Kako nevarna je bolezen? In predvsem – ali lahko preprečimo širjenje?
Bolezen, ki je ne vidimo, dokler ni prepozno
Kuga drobnice ni nova bolezen, a v Evropi se je do nedavnega pojavljala zgolj sporadično. Zdaj pa je v bližini Slovenije in že vpliva na naša kmetijska območja. Največja težava te bolezni? Okužene živali virus izločajo, še preden razvijejo prve simptome. To pomeni, da se lahko okužba razširi med čredami, še preden kdorkoli sploh opazi, da je nekaj narobe.
Kaj to pomeni v praksi? Če ste rejec drobnice in vaša čreda pride v stik z okuženimi živalmi – ali celo zgolj s kontaminirano opremo, krmo, vodo – se bolezen lahko hitro razširi. En trenutek je čreda videti povsem zdrava, že nekaj dni kasneje pa lahko okužba povzroči množično obolevanje in visoko smrtnost.
Razširitev ogroženega območja: katere slovenske občine so zdaj v rdeči coni?
Zaradi izbruhov na Madžarskem, natančneje v krajih Szentgyörgyvölgy-Nagymetnekpuszta in Lenti, so slovenski veterinarski organi preventivno razširili območje, kjer veljajo strogi zaščitni ukrepi. Po novih podatkih so v Sloveniji prizadeta naslednja območja:
- Dobrovnik
- Hodoš
- Kobilje
- Lendava
- Moravske Toplice
- Šalovci
Zakaj prav ta območja? Gre za kraje z močnimi kmetijskimi in živinorejskimi tradicijami, kjer je prisotna večja populacija drobnice in obstaja večje tveganje za širjenje bolezni preko stika z okuženimi živalmi ali materiali.
Kakšni so simptomi in zakaj se jih ne sme spregledati?
Prizadete živali lahko kažejo širok spekter simptomov, ki jih je na začetku morda težko povezati s kugo drobnice. Med najpogostejšimi znaki bolezni so:
- Konjunktivitis (vnetje oči) pri odraslih živalih
- Kašelj, nosni izcedek in driska pri jagnjetih
- Povišana telesna temperatura in krvava driska
- Vezikularne spremembe na gobčku (majhne razjede in mehurčki)
Čeprav so ti simptomi lahko značilni tudi za druge bolezni, je pri sedanjem kontekstu vsak sum potreben takojšnjega ukrepanja.
Ukrepi: kaj morajo storiti rejci na ogroženih območjih?
Slovenski veterinarski organi so že uvedli številne ukrepe, ki morajo biti brezpogojno upoštevani, če želimo omejiti širjenje bolezni. Med najpomembnejšimi so:
- Prijava vsakega suma bolezni – rejci morajo nemudoma obvestiti pristojne službe o kakršnih koli spremembah zdravstvenega stanja pri drobnici.
- Ločeno nastanitev živali – drobnica mora biti ločena od drugih vrst živali in zaščitena pred stikom s prostoživečimi prežvekovalci.
- Stroga biovarnostna pravila – razkuževanje na vhodih v hleve, preoblačenje in preobuvanje pred vstopom v objekte z drobnico.
- Strogo prepovedan premik živali in izdelkov – brez posebne odobritve ni dovoljeno premeščanje živali, gnoja, nastilja ali kakršnih koli izdelkov, ki izvirajo iz drobnice.
- Natančno evidentiranje obiskovalcev – rejci morajo voditi seznam vseh oseb in vozil, ki vstopajo na območje njihovih obratov.
Kako nevarna je bolezen in kakšne so posledice?
Kuga drobnice je izjemno resna bolezen, ki lahko povzroči ogromno gospodarsko škodo. Visoka smrtnost pri okuženih čredah pomeni velike izgube za rejce, kar se ne odraža le v neposrednem poginu živali, temveč tudi v posledičnih omejitvah trgovanja, stroških dezinfekcije in strožjih veterinarskih nadzorih.
Čeprav ta bolezen ne prizadene ljudi, predstavlja neposredno grožnjo živinoreji in lahko pomeni velik udarec za slovensko kmetijstvo. Evropska unija že desetletja poskuša preprečiti širjenje bolezni, ki bi lahko ogrozile trg in s tem oskrbo prebivalstva z domačimi živalskimi proizvodi.
Kakšen je naslednji korak? Bo Slovenija uvedla cepljenje?
Slovenija trenutno ne izvaja cepljenja proti kugi drobnice, saj gre za bolezen, ki je bila do zdaj v Evropi zelo redka. A če bi se izbruhi nadaljevali in se bolezen nevarno približala osrčju države, bi cepljenje lahko postalo naslednji logičen korak. Trenutno velja pravilo, da se cepljenje izvaja le, ko je bolezen 50 kilometrov od državne meje, kar se v tem primeru hitro približuje realnosti.
Zakaj je previdnost ključna?
Kuga drobnice je še en opomnik, kako ranljivi smo v svetu, kjer bolezni ne poznajo meja. Širjenje te bolezni je zaskrbljujoče predvsem za rejce, ki morajo zdaj bolj kot kdaj koli prej paziti na biovarnost in upoštevati vsa priporočila veterinarskih organov.
Čeprav je ukrepanje strogo in morda za nekatere neprijetno, lahko le tako preprečimo katastrofalne posledice, ki bi lahko doletele slovensko drobnico.
Bodimo previdni – preden bo prepozno.
Napisal: E. K.
Vir: Gov.si, Freepik
