Kuga drobnice v Evropi vse bližje Sloveniji: kaj pomeni za rejce in kako se zaščititi
Bolezen pri nas še ni bila potrjena, a tveganje za vnos narašča, ker so izbruhe zabeležili tudi v državah, ki so geografsko blizu.
LJUBLJANA – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) opozarja, da se kuga drobnice (PPR) širi po Evropi in se je v letu 2025 nevarno približala Sloveniji. Bolezen pri nas še ni bila potrjena, a tveganje za vnos narašča, ker so izbruhe zabeležili tudi v državah, ki so geografsko blizu.

V bližini so bili izbruhi: Madžarska in Hrvaška
Po podatkih UVHVVR je bila PPR januarja 2025 prvič potrjena na Madžarskem v županiji Zala, v neposredni bližini slovenske meje. Decembra 2025 so prvi izbruh potrdili tudi na Hrvaškem, v Splitsko-dalmatinski županiji, bolezen pa ostaja prisotna tudi v Romuniji, Grčiji, Bolgariji, Albaniji in na Kosovu.
Ali je kuga drobnice kdaj “udarila” po Sloveniji?
Ne. Uradne informacije navajajo, da PPR v Sloveniji ni bila nikoli potrjena.
Je pa Slovenija konec januarja 2025, zaradi izbruha na Madžarskem, preventivno določila ogroženo območje v delu Prekmurja in odredila dodatne nadzorne ukrepe (popis obratov, klinični pregledi, vzorčenja). Marca 2025 so ogroženo območje in ukrepe ukinili, ker dodatni nadzor ni pokazal novih primerov.
Kaj je PPR in kako jo prepoznamo
Kuga drobnice je izjemno nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene predvsem ovce in koze. Prenaša se predvsem s tesnim stikom (izločki iz oči, nosu, ust), lahko pa tudi mehansko prek onesnažene krme, stelje ali opreme. Inkubacija je kratka (okvirno nekaj dni).
Najpogostejši znaki:
- visoka telesna temperatura (pogosto nad 40 °C),
- izcedek iz nosu in oči,
- rane/razjede po ustni sluznici,
- huda driska,
- pljučnica in hitro slabšanje stanja.
Smrtnost je lahko zelo visoka (v nekaterih čredah tudi do 90 %), kar pomeni velik gospodarski udarec. Bolezen ni nevarna za ljudi in se ne prenaša na prašiče ali govedo.
Kako se lahko rejci najbolje obranijo (praksa na kmetiji)
Ker v EU preventivno cepljenje praviloma ni dovoljeno, je ključ v biovarnosti in zgodnjem odkrivanju.
UVHVVR in uradne smernice poudarjajo predvsem:
- Nakup živali samo iz preverjenih rej z znanim zdravstvenim statusom.
- Karantena novih živali pred združitvijo s čredo (po dogovoru z veterinarjem).
- Dosledna biovarnost v hlevu: čista oblačila, razkuževanje obutve, opreme in prevoznih sredstev, ter omejevanje vstopa obiskovalcev.
- Previdnost pri vsem, kar povečuje “promet” živali: nadzor premikov živali in proizvodov ter hitro ukrepanje ob sumu.
Pomemben detajl: okužene živali lahko virus izločajo še preden so očitni prvi simptomi, zato “preventiva na vhodu” pogosto odloča o tem, ali bolezen pride v čredo ali ne.
Kaj storiti, če posumite na PPR
Če opazite nenadne vročine, driske, izcedke ali povečan pogin:
- takoj pokličite veterinarja,
- ustavite premike živali z gospodarstva in na gospodarstvo,
- omejite stike (ljudje, vozila, oprema).
Uradne smernice navajajo, da se okuženih živali ne zdravi, v okuženem obratu pa je treba usmrtiti vse dovzetne živali (ukrep izkoreninjenja).
Izobraževanje in informacije
UVHVVR je 29. januarja 2026 izvedla tudi spletno izobraževanje o kugi drobnice in osepnicah ovc in koz (s poudarkom na stanju v regiji, znakih, diagnostiki in preventivi), poroča Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: www