Letos na Dolenjskem zanosilo osem mladoletnic, mlajših od 15 let, slovenska zakonodaja ja jasna!
V številnih romskih skupnostih je zgodnja poroka in materinstvo kulturno sprejeto ali celo pričakovano.
NOVO MESTO – „Ni prav, da imajo mladoletnice otroke,“ so novinarki oddaje TV Slovenija Tarče Anji Šter povedale nekatere prebivalke romskega naselja Brezje-Žabjak.
Podatki so osupljivi: po informacijah Centra za socialno delo Dolenjska je samo letos zanosilo 13 mladoletnic, od tega osem mlajših od 15 let.
Opozarjajo
“Mi zelo opozarjamo po naseljih, šole to govorijo, zdravstveni domovi, res poskušamo ozaveščati mladoletnice, da te nosečnosti niso v redu, in vsaka je preveč, se zavedamo tega. Ko se pogovarjamo s temi dekleti, naštejejo različne razloge zanje, nekatere zato, da jim ni treba v šolo, druge zato, ker tako pač pri njih je, ker je tako ravnala mama, sestra. Nekatere se ne zavedajo posledic in končajo v takšni situaciji,” je za Tarčo pojasnila direktorica CSD-ja Dolenjska Irena Kralj.
Problem pa nastane pri sodišču. Tarča je jasna: primeri redko doživijo sodni epilog. Tožilstvo jih zavrže, češ da gre za osebe primerljive starosti ter primerljive telesne in duševne zrelosti.
Prezgodnja nosečnost
V številnih romskih skupnostih je zgodnja poroka in materinstvo kulturno sprejeto ali celo pričakovano. Vloga ženske je pogosto tradicionalna – povezana s skrbjo za družino in otroke. Mlade Romkinje se zato pogosto poročajo ali začnejo živeti s partnerjem že v najstniških letih, kar privede do zgodnje nosečnosti.
Poleg kulturnih vzorcev pomembno vlogo igra nizka raven izobrazbe in omejen dostop do informacij o spolnosti in kontracepciji. Marsikatera mlada Romkinja ne dobi dovolj znanja o reproduktivnem zdravju, varni spolnosti ali možnostih načrtovanja družine.
Pomemben dejavnik je tudi socialna in ekonomska izključenost. Romske skupnosti so pogosto na obrobju družbe, s slabšim dostopom do zdravstvenih storitev, svetovanja in izobraževanja. Zgodnje materinstvo je v takem okolju lahko razumljeno kot način pridobitve statusa, spoštovanja ali varnosti v skupnosti.
Poleg tega obstaja pritisk okolja – v tradicionalnih romskih skupnostih je včasih pričakovano, da mlada poročena ženska hitro rodi otroka, saj se s tem potrjuje kot “prava” žena in članica skupnosti.
Tako zgodnje nosečnosti med Romkinjami niso nujno posledica neodgovornosti ali neznanja, temveč rezultat kombinacije kulturnih pričakovanj, pomanjkanja priložnosti in socialnih razmer, v katerih živijo.
Kazenska zakonodaja je jasna
V Sloveniji so kazni za spolne zlorabe otrok (pedofilijo) določene v Kazenskem zakoniku (KZ-1), predvsem v poglavju o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost.
Za spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, je predpisana kazen zapora od enega do osmih let. Če je dejanje storjeno z nasiljem, grožnjo, zlorabo položaja ali proti osebi, mlajši od 13 let, se storilec kaznuje z zaporom od treh do dvanajstih let. Če zaradi dejanja pride do posebej hudih posledic za otroka, se kazen lahko zviša na od pet do petnajst let zapora.
Poleg zaporne kazni lahko sodišče izreče še dodatne ukrepe, kot so prepoved opravljanja poklica ali dejavnosti, kjer bi storilec lahko prihajal v stik z mladoletnimi osebami, nadzor nad njegovim vedenjem po prestani kazni, obvezno psihološko ali psihiatrično zdravljenje ter vpis v evidenco spolnih prestopnikov, ki jo vodi policija.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona TV Slovenija
