Lisice in mit o samoudomačitvi: Resnica za TikTok videi
Ali so lisice na poti, da postanejo človekov novi najboljši prijatelj? Posnetki na omrežju Tik Tok pokažejo lisice kot prisrčne in zelo krotke živali. Med uporabniki interneta širi teorija o njihovi spontani želji po sobivanju z ljudmi, toda resnica tiči drugje. Strokovnjaki trdijo drugače: Lisice se preprosto privajajo na življenje v naseljih, kjer jim je dostop do hrane bolj enostaven.
V videoposnetku z več kot milijonom ogledov na TikToku se divja lisica igra z nečim, kar je videti kot žoga, jo pusti, da se kotali po hribu navzdol, in jo lovi. Videoposnetek je označen z oznako #udomačenalisica.
- “Verjetno je od daleč opazovala pse, ki so se igrali prinašanja,” piše eden od komentatorjev.
- “Samo priden fant hoče biti tudi on.” V drugem Tik Toku se divja lisica približa iztegnjeni človeški roki.
- Zaljubljeni komentator se pošali: “Če ni hišni ljubljenček, zakaj v obliki hišnega ljubljenčka?”
@sara_26743 My Shayla dw guys I threw the ball back at him ☺️#fyp #fox #domesticatedfox #baby #viral ♬ The Winner Is… Version – DeVotchKa
Zaradi številnih videoposnetkov na družbenih omrežjih mnogi na internetu ugibajo, da so se lisice same udomačile, kar pomeni, da so sčasoma postale bolj prijazne do človeka brez kakršnega koli izrecnega posredovanja ali namerne vzreje.
@bxby.dxll.x #fox #wildfox #foxy #foxyeyes #foxesoftiktok #foxbody ♬ stellar (Sped Up) – .diedlonely & énouement
Udomačena lisica
Pa je res? Da bi žival veljala za udomačeno, mora doživeti tako vedenjske kot fizične spremembe; postane bolj krotka in se pogosto razvije v nekaj manjšega od divje živali. “Končni odločilni dejavnik je genetika,” pravi Blake Morton, vedenjski strokovnjak za živali na Univerzi v Hullu v Združenem kraljestvu. Ni dovolj, da ena generacija živali pokaže mehkejšo plat ljudem. To vedenje in lastnosti se morajo nato prenesti na njihove potomce.
- Obstajajo dokazi, da nekatere lisice kažejo manjše znake udomačitve. Ena izmed študij je pokazala, da imajo mestne lisice krajše gobce in manjše lobanje kot podeželske lisice. Mortonova lastna raziskava pa je pokazala, da so se mestne lisice “manj bale in bolj raziskovalne” kot podeželske divje lisice, ko so jim dali uganke s hranilniki. Kljub temu Morton vztraja, da “nič od tega ni neposreden dokaz udomačitve”.
Še več, mit o samo udomačitvi bi lahko dejansko škodoval lisam. To bi vodilo so skrb vzbujajočega vedenja. “Pogosto vidimo slike ali videoposnetke lisic, ki se približujejo urbanemu okolju, kar lahko spodbudi zmotno prepričanje, da se lisice samo udomačijo,” pravi Cinthia Abbona, biologinja pri Nacionalnem svetu za znanstvene in tehnične raziskave v Argentini.
Samo udomačitev lisice
Lisice imajo nekatere oblike vedenja podobne psom, na primer mahanje z repom, zaradi česar se lahko zdijo prijazne. Toda prava samo udomačitev – pri katerikoli vrsti – bi bila nekaj izjemnega.
“Nobena znana žival se ni zares samo udomačila,” pravi Abbona.
Morton dodaja, da je sama teorija med znanstveniki še vedno predmet razprav. Študija iz leta 2012 je na primer nakazala, da so se bonobi (pritlikavi šimpanzi) morda udomačili in sčasoma postali manj agresivni. Vendar pa je to ugotovitev od takrat izpodbijala “študija, ki kaže, da bonobi niso tako strpni, kot so nekoč mislili,” pojasnjuje.
Lisice se navadijo na ljudi
Ljudje, ki vidijo dokaze o “samo-udomačitvi”, to zamenjujejo s privajanjem, pravi Morton. Privajanje se zgodi, ko se žival prilagodi življenju z ljudmi brez kakršnihkoli negativnih posledic. Lisice morda najprej privlači primerno mestno podnebje, nato pa tam najdejo obilo hrane. Najdejo miši, podgane in nenazadnje, tudi ljudje ponujajo na vrtovih obilico hrane. Nato se lisice navadijo na ljudi.
Trevor Williams – ustanovitelj organizacije The Fox Project, ki v Združenem kraljestvu vsako leto reši in rehabilitira približno 1500 divjih lisic – pravi, da čeprav si lisice lahko same najdejo hrano, se najprej odločijo za lažjo pot. Zadržujejo se pri ljudeh, ki jim zagotovijo ostanke hrane.
- Williams meni tudi, da je veliko število londonskih lisic okuženih s toksoplazmozo, pogosto parazitsko boleznijo. Teh je po ocenah kar 15.000. toksoplazmoza je z lisic ne prenaša na človeka;, lahko pa pri živalih povzroči izgubo odziva na strah. V tem videoposnetku z več kot dvema milijonoma ogledov se na primer divja lisica približa človeku, ki ji ponudi roko; živčna lisica jo povoha, preden se zbeži.
@whereszayn i am the fox man
Mani Lejeune, strokovnjakinja za parazitologijo na Veterinarski fakulteti Univerze Cornell, pravi, da londonske lisice niso edine – svetovna razširjenost toksoplazmoze pri lisicah naj bi bila vsaj 39-odstotna, v ZDA pa skoraj 50-odstotna.
Lisice v mestih niso nič bolj udomačene kot podeželske živali. V bistvu nas le bolje razumejo.”
So bile lisice kdaj udomačene v zgodovini človeštva?
Lisice morda ne želijo biti naše najboljše prijateljice v tem času, ampak ali so sploh kdaj bile?
Dve nedavni študiji nakazujeta, da so lisice nekoč morda imeli kot hišne ljubljenčke: študija iz leta 2025 je pokazala, da so imele avtohtone južnoameriške kulture polkrotke lisice, znane kot fuegijski psi.
V drugi študiji pa so arheologi našli zdaj izumrlo vrsto lisice, znano kot Dusicyon avus, pokopano skupaj s svojo osebo, kar nakazuje, da je bil človekov najboljši prijatelj morda nekoč lisica.
Lisice so običajno samotarske in jih ni lahko ukrotiti. Morda ne želijo biti naše najboljše prijateljice
Pripravila AK
Viri:
nationalgeographic.com
Družbeno omrežje TikTok
unsplash.com
