Logar razkril 66-milijonsko težavo na gospodarskem ministrstvu: »Za to ni kriv Matjaž Han« – kdo pa po njegovem je?
Na ministrstvu za gospodarstvo letos manjka 16 milijonov evrov, še večja težava pa se odpira v letu 2027, ko naj bi zmanjkalo kar 66 milijonov evrov za že odobrene projekte. Anže Logar odgovornost pripisuje prejšnji Golobovi vladi in finančnemu ministrstvu, ki naj bi odvzelo evropska sredstva ter jih nikoli več vrnilo.
Odobritve so bile izdane, denarja pa ni dovolj
Pregled finančnega stanja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je razkril številke, ki jih bo težko odpraviti zgolj z manjšimi prerazporeditvami. Po navedbah ministra Anžeta Logarja ministrstvu v letošnjem letu manjka približno 16 milijonov evrov, za leto 2027 pa se odpira kar 66 milijonov evrov velika vrzel. Še posebej skrb vzbujajoče je, da ne gre zgolj za nove želje ali projekte, o katerih bi država šele razmišljala. Denar naj bi manjkal za programe, ki so bili že odobreni in na katerih so številni upravičenci gradili svoje načrte. Za številkami tako niso le proračunske razpredelnice, ampak podjetja, občine, razvojne ustanove, zaposleni in prebivalci regij, ki pričakujejo izvedbo obljubljenih ukrepov. Ko država projekt odobri, s tem ustvari tudi pričakovanje, da bo denar zagotovljen. Če ga pozneje ni, se lahko ustavijo investicije, zaposlovanje in razvojni načrti.
Posebej izpostavljena Zasavje in SAŠA regija
Logar je opozoril, da bi lahko pomanjkanje sredstev vplivalo predvsem na izvajanje programov za spodbujanje razvoja Zasavske in Savinjsko-šaleške regije. Gre za območji, ki se soočata z zahtevnim gospodarskim prestrukturiranjem in postopnim opuščanjem dejavnosti, povezanih s premogom. Prav zato ima evropski denar v teh regijah posebno težo. Namenjen je ustvarjanju novih delovnih mest, razvoju podjetništva, prekvalifikacijam zaposlenih ter naložbam, ki naj bi omilile posledice energetskega prehoda. Če država teh programov ne bo izvedla pravočasno, težave ne bodo ostale le v pisarnah ministrstva. Zamude lahko občutijo ljudje, ki čakajo na nove zaposlitvene priložnosti, podjetja, ki so načrtovala širitve, ter lokalne skupnosti, ki brez državne in evropske pomoči težko financirajo večje razvojne projekte.
Drži, manjkajo sredstva, kar je velik problem. Treba pa je povedati, da to ni krivda Matjaža Hana, ampak prejšnje Vlade RS, še posebej Ministrstva za finance, ki je odvzela evropska sredstva konec leta 2025 in jih nikoli vrnila. Zato sedaj ne moremo pravočasno izvesti programov…
— Anže Logar (@AnzeLog) July 13, 2026
Logar stopil v bran Matjažu Hanu
Ker se je v javnosti začelo govoriti o finančnem razsulu na »Hanovem« ministrstvu, se je odzval tudi Anže Logar. Pri tem je jasno poudaril, da odgovornosti za nastalo stanje ne pripisuje nekdanjemu gospodarskemu ministru Matjažu Hanu. »Drži, manjkajo sredstva, kar je velik problem. Treba pa je povedati, da to ni krivda Matjaža Hana, ampak prejšnje Vlade RS, še posebej Ministrstva za finance, ki je odvzela evropska sredstva konec leta 2025 in jih nikoli vrnila,« je zapisal Logar. Takšna izjava je politično zanimiva, saj nekdanjega ministra iz vrst Socialnih demokratov ločuje od širše odgovornosti Golobove vlade. Po Logarjevih besedah naj bi ključna odločitev nastala na finančnem ministrstvu, kjer so evropska sredstva odvzeli gospodarskemu resorju, pozneje pa jih kljub načrtovanim obveznostim niso zagotovili nazaj.
Zakaj so bila evropska sredstva odvzeta?
Prav to ostaja eno najpomembnejših odprtih vprašanj. Če so bili projekti že načrtovani ali odobreni, zakaj je finančno ministrstvo sredstva umaknilo? So bila preusmerjena na druge programe, je država napačno načrtovala dinamiko črpanja ali pa je šlo za širše krpanje proračunskih težav? Dokler ne bodo predstavljeni natančni dokumenti, časovnica odločitev in podatki o prerazporeditvah, bo težko določiti celotno odgovornost. Logarjeve navedbe so resne, saj govorijo o desetinah milijonov evrov in projektih, ki lahko pomembno vplivajo na razvoj celotnih regij. Pričakovati je zato mogoče, da bo morala vlada javnosti pojasniti, kdaj so bila sredstva odvzeta, kdo je odločitev sprejel in zakaj ob pripravi proračunov za prihodnja leta niso bila zagotovljena nadomestna sredstva.
Težave niso omejene le na eno ministrstvo
Položaj gospodarskega ministrstva dobiva še večjo težo ob podatkih o težavah na drugih resorjih. Na ministrstvu za kulturo naj bi po navedbah sedanjega vodstva manjkalo približno 8,9 milijona evrov za izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti. Hkrati naj bi državni proračun že izkazoval približno 1,2 milijarde evrov primanjkljaja. Če se bodo podobne vrzeli pokazale še na drugih ministrstvih, bi to pomenilo, da ne gre več za posamezne napake pri načrtovanju, temveč za širši problem upravljanja javnih financ. Takšno stanje lahko novo vlado prisili v rebalans proračuna, prerazporejanje denarja, zamikanje nekaterih naložb ali iskanje dodatnih prihodkov. Vsaka od teh rešitev pa ima svojo ceno. Če se denar vzame drugemu področju, se težava le premakne. Če se projekti prestavijo, lahko država izgubi razvojni zagon ali celo možnost črpanja evropskih sredstev.
Obljuba je dana, rešitev pa še ni na mizi
»Bomo našli rešitev,« je ob koncu sporočila napovedal Logar. To je za podjetja in lokalne skupnosti pomembna obljuba, vendar bo odločilno, kako hitro jo bo vlada uresničila. Pri evropskih projektih so roki pogosto strogi. Če država zamudi razpise, pogodbe ali izvedbo naložb, lahko del denarja ostane neporabljen. V skrajnem primeru bi morala Slovenija nekatere obveznosti pokriti neposredno iz državnega proračuna. Zato vprašanje ni le, kdo je pustil finančno luknjo, ampak predvsem, kdo jo bo zapolnil in iz katerega vira. Politično prelaganje odgovornosti lahko pojasni preteklost, ne more pa samo po sebi rešiti projektov. Za prebivalce Zasavja in SAŠA regije bo pomembno predvsem eno: ali bodo obljubljena sredstva dejansko prišla in ali se bodo načrtovani projekti začeli izvajati. Številka 66 milijonov evrov je velika, posledice morebitnega zastoja za ljudi in gospodarstvo pa bi bile lahko še večje.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
