»Mami, ne pelji me nazaj«: pretresljiva izpoved o deklici, ki naj bi v kriznem centru hudo trpela – CSD in sodišče naj ne bi ukrepala (FOTO)
Na družbenih omrežjih je zaokrožila pretresljiva objava matere, ki trdi, da je njena hčerka že več mesecev nameščena v kriznem centru, čeprav naj bi jo razmere močno bremenile. Primer odpira boleče vprašanje: kdo v takšnih postopkih zares sliši otroka?
Mati trdi, da s hčerko ne sme govoriti
Objava matere, ki se je razširila po družbenih omrežjih, je med številnimi uporabniki sprožila močne odzive. V njej opisuje, da vsak dan kliče v krizni center in sprašuje, kako je z njeno hčerko, neposrednega pogovora pa naj ne bi smeli imeti. Najbolj pretresljiv je del, v katerem mati navaja, da iz ozadja sliši hčerkin glas: »Mamica, v četrtek imam v šoli predstavo, a misliš, da ti bo CSD in sodišče dovolilo priti?« Po navedbah matere naj bi deklica živela v strahu, da bi bili obe kaznovani, če bi se srečali ali govorili. Mati ob tem večkrat zapiše stavek, ki v objavi zareže najgloblje: »Ukrep naj bi bil v korist otroka.«
Sedem mesecev v kriznem centru?
Mati trdi, da je deklica v kriznem centru že več kot sedem mesecev, čeprav naj bi šlo po njenem razumevanju za kratkotrajno namestitev. Ob tem navaja, da naj bi center pristojne večkrat opozoril na otrokovo stisko, žalost, izbruhe in neprimernost okolja glede na njene posebne potrebe. Po materinih besedah naj bi center pripravil več strokovnih ocen, v katerih naj bi zapisal, da deklica potrebuje vrnitev domov, a naj se pristojni ne bi odzvali. Gre za izjemno občutljiv primer, zato je treba poudariti, da gre za navedbe matere, ki jih pristojne institucije javno še niso pojasnile. Prav zato bi bil njihov odziv pomemben – ne zaradi radovednosti javnosti, ampak zaradi vprašanja, ali otrok v postopku dobiva zaščito, mir in glas, ki mu pripada.
Kdo v resnici sliši otroka?
Mati v objavi še trdi, da deklica v sedmih mesecih ni bila zaslišana na sodišču in da nima svojega zagovornika. Zapisuje tudi, da ji grozijo s kaznijo, če bi o primeru javno spregovorila, sama pa poudarja, da objavlja s hčerkino privolitvijo. Toda pri takšnih zgodbah je najpomembnejše prav to: otrok. Ne obračun med odraslimi, ne papirji, ne postopki, ampak deklica, ki po materinih besedah prosi, da bi šla domov. Če je vsaj del zapisanega resničen, potem primer zahteva hiter, miren in strokoven odziv pristojnih. Kajti otrokova korist ne sme ostati le fraza v odločbah. Mora se poznati v njegovem življenju.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
