Marele rastejo kot nore! To so kotički, kjer jih izkušeni gobarji največ najdejo
Za gobarje je september eden najbolj zanimivih delov leta, med najbolj iskanimi gobami pa so prav marele. Veliki klobuki so dobro opazni, vendar jih ni smiselno iskati kjerkoli.
Največ možnosti je na odprtih rastiščih
Orjaški dežnik oziroma Macrolepiota procera raste od sredine poletja do pozne jeseni. Gobarsko društvo Lisička Maribor navaja, da ga najdemo predvsem v gozdovih, ob njihovih robovih, v travi in na gozdnih travnikih. To pomeni, da pri iskanju marel ni treba hoditi globoko v gost gozd.
Če naletite na en primerek, se splača dobro pregledati tudi neposredno okolico, saj se na primernem rastišču lahko pojavi več gob.
Orjaški dežnik je tudi precej velika goba. Klobuk meri približno od 10 do 26 centimetrov, bet pa lahko doseže od 20 do 40 centimetrov. Značilna sta rjavo marogast bet in širok dvojni obroček, meso pa na poškodovanih mestih ne pordeči.
Pri podobnih gobah ni prostora za ugibanje
Prav pri dežnikih je previdnost pomembna. Orjaškemu dežniku so podobne tudi druge vrste, med njimi vrtna zelenolistka (Chlorophyllum brunneum), ki je strupena. Gobarsko društvo Lisička opozarja, da ima ta krajši in debelejši bet ter drugačno dnišče, zato samo velik klobuk ali premični obroček nista dovolj za varno določitev.
Če gobe ne poznate, je ne nabirajte.
| Značilnost | Orjaški dežnik (marela) | Pozor pri podobnih vrstah |
|---|---|---|
| Obroček na betu | Širok, dvojni in premičen | Tudi nekatere podobne vrste imajo premičen obroček |
| Bet | Visok, vitek in značilno rjavo marogast | Vrtna zelenolistka ima krajši, debelejši bet in izrazito gomoljasto dnišče |
| Barva mesa | Na poškodovanih mestih praviloma ne pordeči | Pri nekaterih podobnih vrstah se meso obarva rumeno, oranžno ali rdečkasto |
| Klobuk | Velik, približno 10–26 cm, z rjavimi luskami | Sama velikost klobuka ni dovolj za zanesljivo določitev |
V košaro največ dva kilograma
Dobra bera lahko hitro napolni košaro, vendar slovenska pravila postavljajo jasno omejitev. Posameznik lahko za lastne potrebe na dan nabere največ dva kilograma gob. Gobe je treba že na rastišču grobo očistiti, prenašati pa jih je dovoljeno v trdni in zračni embalaži.
Prav zato je klasična gobarska košara boljša izbira kot plastična vrečka. Pri nabiranju tudi ni dovoljeno uporabljati pripomočkov, ki bi lahko poškodovali rastišče ali podgobje, goba pa mora ostati dovolj cela, da je mogoče prepoznati njene morfološke značilnosti.
Najraje jih pohamo, a pri cvrtju je pomembna ena stvar
Pri večjih marelah gobarji običajno uporabijo predvsem klobuke, saj je bet precej žilav. Marele so pri nas najbolj znane po pripravi na dunajski način – moka, jajce, drobtine in nato cvrtje.
Pomembno pa je, da so ustrezno toplotno obdelane, saj je orjaški dežnik sicer užiten, surov pa škodljiv.
Pri pohanih marelah je pomembna prava temperatura olja. Če je prevroče, panada hitro potemni, notranjost pa lahko ostane premalo pečena. Če je premalo segreto, goba vpije preveč maščobe. Večje klobuke je priporočljivo cvreti približno tri do štiri minute na vsaki strani, oziroma dokler niso lepo zapečeni in ustrezno pripravljeni.
Če se boste te dni odpravili po marele, zato najprej preverite gozdne robove, travnike in svetlejše dele gozda. Če najdete več lepih primerkov, upoštevajte omejitev dveh kilogramov, predvsem pa ne tvegajte pri gobi, o kateri niste povsem prepričani. Pri gobarjenju je bolje eno gobo pustiti v gozdu kot eno napačno odnesti domov.
Naj vam letos gobarska sreča res dobro služi!
Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor, GOV.SI, bralci
Pripravil: K. J.
