Marko Lotrič napoveduje spremembe pri bolniških nadomestilih: ZZZS bi moral breme prevzeti veliko prej
Ko zaposleni zboli, sistem razmeroma hitro prevzame del bremena. Ko zboli obrtnik, kmet ali samostojni podjetnik, pa se pogosto začne povsem druga zgodba – zgodba brez prihodkov, brez nadomestila in z veliko negotovosti. Marko Lotrič zdaj napoveduje predlog, ki bi lahko ta položaj občutno spremenil.
Ko bolezen udari tiste, ki si bolniške pogosto ne morejo privoščiti
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, tudi predsednik stranke Fokus Marka Lotriča, je na okrogli mizi v Krškem odprl vprašanje, ki ga mnogi obrtniki, kmetje in samostojni podjetniki poznajo zelo osebno. Kaj se zgodi, ko zboli človek, ki je hkrati delavec, organizator, odgovorna oseba in pogosto edini vir prihodka? Lotrič je opozoril, da sistem bolniških nadomestil v Sloveniji po njegovem mnenju ne obravnava vseh enako. Posebej je izpostavil obrtnike, nosilce dejavnosti in kmete z osnovno dejavnostjo na kmetiji, ki ob bolezni ali poškodbi pogosto ostanejo v zelo težkem položaju.
»Praktično tri mesece brez denarja«
Najbolj odmevna je bila njegova ocena, da so ti ljudje po veljavnem sistemu lahko »praktično tri mesece brez denarja«. Ob tem je dodal, da se tudi oni poškodujejo in zbolijo kot vsi drugi, vendar posledice nosijo precej bolj neposredno. »Ti ljudje so izpostavljeni enormnim pritiskom in odgovornosti, kljub temu pa niso v solidarnostnem sistemu,« je dejal Lotrič in napovedal, da bo v prihodnjih mesecih podan predlog, po katerem bi lahko šli v breme ZZZS že s sedmim dnem bolniške odsotnosti. To bi za marsikaterega malega podjetnika ali kmeta pomenilo veliko razliko. Ne le administrativno, ampak povsem življenjsko. Manj strahu, manj pritiska in več možnosti, da človek med boleznijo dejansko okreva, ne pa razmišlja, kako bo plačal prispevke, račune in osnovne stroške.
Predlog tudi za delodajalce?
Iz Lotričevih besed je bilo mogoče razumeti tudi napoved spremembe pri delodajalcih. Po njegovem bi lahko ZZZS breme bolniškega nadomestila prevzel že po 20 dneh in ne šele po 30 dneh, kot velja po spremembah iz leta 2023. Lotrič meni, da se je po zadnjih spremembah število bolniških dni podaljšalo, na kar so delodajalske organizacije po njegovih besedah opozarjale že takrat. Prepričan je, da bi drugačna ureditev lahko razbremenila delodajalce in hkrati zdravstveni blagajni prinesla prihranek.
Vprašanje pravičnosti, ne le številk
V ozadju predloga tako ni le računovodsko vprašanje, kdo in kdaj plača nadomestilo. Gre za širšo razpravo o tem, ali sistem dovolj dobro vidi ljudi, ki sami nosijo poslovno tveganje, ustvarjajo delo in pogosto nimajo varoval, ki se drugim zdijo samoumevna. Če bo predlog res vložen, se bo razprava hitro preselila na politični parket. Tam pa bo ključno vprašanje preprosto: ali si lahko država še naprej privošči sistem, v katerem nekateri ob bolezni najprej pomislijo na zdravje, drugi pa na to, ali bodo sploh preživeli mesec?
Pripravil: I.M.
Vir: Okrogla miza Zdravstveni absentizem (Krško)
