Matej Lahovnik brez olepševanja nad trenutno vlado: v javnem sektorju zaposlenih več kot v industriji (FOTO)
Ko številke začnejo govoriti glasneje kot politične parole, postane jasno, da nekaj ne štima. Zapis ekonomista Mateja Lahovnika je odprl vprašanje, ki ga v Sloveniji predolgo pometamo pod preprogo: kdo pravzaprav še ustvarja in kdo vse to plačuje?
Zapis, ki ga je ekonomist Matej Lahovnik objavil na omrežju X, je zadel v živo. Ne le zaradi ostrih besed, temveč zaradi podatka, ki zveni skoraj neverjetno: število zaposlenih v javnem sektorju je v času vlade Roberta Goloba prvič v zgodovini preseglo število zaposlenih v gospodarstvu.
Prelomnica, ki je ne bi smelo biti
Če smo še na prelomu tisočletja imeli več kot 70 tisoč zaposlenih več v gospodarstvu kot v javnem sektorju, je danes slika obrnjena na glavo. Lani je bilo po podatkih, ki jih povzema tudi časnik Delo, v javnem sektorju približno 4 tisoč zaposlenih več kot v industriji. To ni zgolj statistična zanimivost. To je alarm. Gospodarstvo ustvarja dodano vrednost, iz katere se financira vse drugo – od šol in bolnišnic do socialnih transferjev. Ko se to razmerje poruši, začne sistem pokati.
Število zaposlenih v javnem sektorju je v mandatu te vlade preseglo število zaposlenih v industriji⬇️, imamo torej rekordne dajatve, rekordno število zaposlenih v javnem sektorju in ob tem še rekordne čakalne dobe v zdravstvu ter slabše javne storitve (tudi varnost). Res genialno https://t.co/waov20SAd0
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) January 24, 2026
Več zaposlenih, slabše storitve?
Lahovnik pri tem opozarja še na drugo plat medalje. Kljub rekordnemu številu zaposlenih v javnem sektorju imamo rekordne čakalne dobe v zdravstvu, slabšo dostopnost storitev in občutek manjše varnosti. Paradoks? Ali dokaz neučinkovitosti? »Imamo rekordne dajatve, rekordno število zaposlenih v javnem sektorju in ob tem še slabše javne storitve. Res genialno,« je zapisal ekonomist. Besede so ostre, a občutek med ljudmi je pogosto enak: plačujemo več, dobimo manj.
Ali vlada verjame, da denar raste na drevesu?
Ključno vprašanje, ki visi v zraku, je preprosto. Ali oblast res verjame, da je mogoče brez posledic širiti javni sektor, obremenjevati gospodarstvo in hkrati pričakovati boljše rezultate? Zgodovina uči ravno nasprotno. Ko se podjetja dušijo pod davki in prispevki, se investicije ustavljajo. Ko se ustavi gospodarstvo, zmanjka tudi denarja za javni sektor. To ni ideologija, to je matematika.
Opozorilo, ki ga ne bi smeli preslišati
Lahovnikov zapis ni zgolj politična kritika. Je opozorilo. Opozorilo, da se razmerja v državi nevarno nagibajo v smer, ki dolgoročno ne more zdržati. Vprašanje ni več, ali je problem resen. Vprašanje je, koliko časa si ga še lahko privoščimo ignorirati.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
