Meteorologi razkrili napoved za zimo: El Niño se krepi v zgodovinsko pošast – Bo letošnja razočarala ljubitelje snega?
Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da se El Niño krepi proti zgodovinskim vrednostim, vrhunec pa naj bi dosegel decembra. Medtem so na vremenskem portalu Severe Weather Europe predstavili najnovejše izračune za zimo 2026/2027. Ti za Evropo nakazujejo precej drugačne razmere kot za Severno Ameriko. Kaj to pomeni za Slovenijo in ali se lahko poslovimo od prave zime?
El Niño se krepi z izjemno hitrostjo, številke presenečajo
V Tihem oceanu se dogaja nekaj, kar meteorologi spremljajo z veliko pozornostjo. Pojav El Niño, ki lahko močno vpliva na vremenske razmere po vsem svetu, se še naprej krepi. Po najnovejšem poročilu Svetovne meteorološke organizacije (WMO), objavljenem 8. oktobra, bi lahko v prihodnjih mesecih dosegel rekordno intenzivnost.
Podatki kažejo, kako hitro se spreminjajo razmere. Junija je bila temperatura površinskih voda v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Tihega oceana za 1,6 stopinje Celzija nad povprečjem, avgusta pa je odstopanje že doseglo 2,5 stopinje.
Napovedi za obdobje od oktobra do decembra kažejo na povprečno odstopanje okoli 3,7 stopinje Celzija. To bi občutno preseglo dosedanjo rekordno vrednost 2,6 stopinje iz obdobja 2015–2016.
Pri tem ne gre za segrevanje celotnega oceana, temveč za odstopanje temperature površinskih voda na območju, ki ga meteorologi uporabljajo za spremljanje pojava El Niño.
Najmočnejši v več kot 75 letih?
Tudi vremenski portal Severe Weather Europe je 7. oktobra objavil obsežno analizo najnovejših izračunov evropskega meteorološkega modela ECMWF.
Avtor Andrej Flis ugotavlja, da bi lahko letošnji El Niño postal najmočnejši v obdobju več kot 75 let. Primerjava s preteklimi dogodki, ki sega do leta 1950, kaže možnost izjemnega rekorda.
Po napovedih WMO naj bi pojav dosegel vrhunec okoli decembra, verjetnost, da bo vztrajal do februarja 2027, pa je skoraj stoodstotna.
Tako izrazit El Niño lahko spremeni gibanje velikih zračnih mas, vpliva na nastajanje vremenskih sistemov in povzroči občutne spremembe padavin. Ponekod lahko okrepi sušo, drugod pa poveča nevarnost obilnega deževja in poplav.
Toda posledice ne bodo povsod enake.
Najnovejša napoved za Evropo: toplejša zima in manj snega
Prav tu postane zgodba zanimiva tudi za Slovenijo.
Najnovejši oktobrski izračuni modela ECMWF, ki jih je predstavil Severe Weather Europe, kažejo, da bi lahko bila zima 2026/2027 v večjem delu Evrope nadpovprečno topla.
Še posebej izstopa primerjava s septembrskimi izračuni. Signal za milejšo zimo se je namreč dodatno okrepil, kar pomeni, da najnovejše napovedi trenutno kažejo še nekoliko toplejši scenarij kot prejšnji mesec.
Razlog je predvsem pričakovani vpliv zahodnega in jugozahodnega zračnega toka, ki bi nad Evropo prinašal razmeroma topel in vlažen atlantski zrak.
Takšen vremenski vzorec lahko povzroči precej zanimivo kombinacijo: več padavin, vendar manj snega. Če bodo temperature ostajale previsoke, bodo padavine po nižinah pogosteje v obliki dežja. Sneženje bi bilo tako izraziteje omejeno na višje ležeča območja.
Kaj to pomeni za Slovenijo? Sneg bi lahko ostal predvsem v gorah
Za Slovenijo tovrstne sezonske napovedi še ne pomenijo, da snega pozimi ne bo. Nakazujejo pa možnost, da bi bila snežna odeja v nižinah manj obstojna oziroma da bi bilo snežnih obdobij manj kot običajno.
Razmere bi lahko bile precej drugačne v visokogorju.
Po analizi Severe Weather Europe bi lahko območja Alp nad približno 1800 do 2000 metri nadmorske višine prejela tudi nadpovprečne količine snega. Vlažen atlantski zrak namreč lahko prinese obilne padavine, ki se ob dovolj nizkih temperaturah spremenijo v sneženje.
To bi pomenilo precejšnjo razliko med nižinskimi kraji in visokogorskimi smučišči. Medtem ko bi lahko v dolinah pogosteje deževalo, bi se višje v Alpah lahko nabirale precejšnje količine snega.
Vendar je pomembno poudariti, da evropska sezonska napoved še ne omogoča zanesljivega sklepanja o količini snega v posameznih slovenskih krajih.
December, januar in februar: kaj kažejo izračuni?
Severe Weather Europe je predstavil tudi okviren razvoj zime po posameznih mesecih.
December 2026 naj bi bil po trenutnih izračunih v večjem delu Evrope milejši od dolgoletnega povprečja. Razmeroma tople razmere bi lahko spremljale tudi začetek koledarske zime.
Januarja 2027 naj bi se milejše razmere večinoma nadaljevale, vendar bi se na severu Evrope lahko začele pojavljati spremembe v kroženju zraka.
Februarja bi se lahko temperature v severnem delu Evrope približale dolgoletnemu povprečju, medtem ko bi južna polovica celine po trenutnih napovedih ostala razmeroma mila.
Za Slovenijo to pomeni, da bi lahko bila večina zime temperaturno nadpovprečna, vendar to nikakor ne izključuje posameznih izrazitih ohladitev.
Vremenski preobrat lahko povzroči tudi polarni vrtinec
Pri napovedovanju prihajajoče zime meteorologi pozorno spremljajo še en pomemben pojav – polarni vrtinec. Gre za obsežen sistem močnih vetrov visoko nad polarnimi območji, ki vpliva na razporeditev hladnega zraka na severni polobli.
Najnovejši izračuni ECMWF nakazujejo možnost oslabitve stratosferskih zahodnih vetrov proti koncu decembra in v januarju. Če bi se polarni vrtinec izraziteje oslabil, bi se lahko povečala možnost sprememb zračnega kroženja in prodorov hladnejšega zraka proti jugu.
Toda takšen razvoj še ni zagotovljen. Prav tako oslabitev polarnega vrtinca ne pomeni samodejno hudega mraza v Sloveniji. Veliko bo odvisno od tega, kje se bodo oblikovala območja visokega zračnega tlaka in po katerih poteh bodo potovali vremenski sistemi.
Medtem Ameriki napovedujejo povsem drugačno zimo
Zanimivo je, da najnovejši izračuni za Severno Ameriko kažejo precej drugačno sliko.
V južnih in osrednjih delih Združenih držav bi lahko močan El Niño povečal možnost hladnejšega in bolj namočenega vremena, ponekod pa tudi obilnejšega sneženja. Severe Weather Europe ugotavlja, da je oktobrska napoved za nekatere dele ZDA postala hladnejša in bolj snežena kot septembrska.
V Evropi se je medtem signal za toplejše vreme in manj snega okrepil.
Takšne razlike lepo ponazarjajo, zakaj El Niño ne pomeni povsod enakega vremena. Gre za globalni pojav, katerega posledice so močno odvisne od zemljepisne lege in drugih vremenskih dejavnikov.
Bo leto 2027 prineslo nove temperaturne rekorde?
Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da se El Niño razvija v obdobju izjemno toplih svetovnih oceanov. To pomeni, da se lahko naravno podnebno nihanje prepleta z dolgoročnim segrevanjem ozračja in oceanov.
Močan El Niño lahko dodatno zviša globalno povprečno temperaturo, njegovi vplivi pa se pogosto nadaljujejo tudi po tem, ko sam pojav začne slabeti. Zato ni izključeno, da bi leto 2027 prineslo nove temperaturne rekorde, vendar tega za zdaj ni mogoče napovedati z gotovostjo.
Za prebivalce Slovenije ostaja najpomembnejše vprašanje, kakšno vreme nas čaka v prihajajočih zimskih mesecih. Trenutni izračuni res nakazujejo milejšo zimo in manj snega po nižinah. A meteorologi opozarjajo, da dolgoročne napovedi opisujejo predvsem splošne trende, ne pa vremena na posamezne dneve.
Tudi nadpovprečno topla zima lahko prinese nekaj dni hudega mraza, obilno sneženje ali izrazite vremenske preobrate.
In prav zato bodo naslednji tedni, ko se bo El Niño približeval napovedanemu decembrskemu vrhuncu, za spremljanje razvoja zime še posebej zanimivi.
Pripravil: I.M.
Vir: Severe Weather Europe
