Migrantsko nasilje tik ob Sloveniji: Vlada še vedno ne ukrepa – smo v lastni državi sploh varni?

Evropa je v zadnjih dneh priča dogodkom, ki nikogar ne morejo pustiti ravnodušnega. Napadi, ki so se zgodili le nekaj kilometrov od slovenske meje, odpirajo številna vprašanja o varnosti, nadzoru meja in učinkovitosti migracijske politike.

Najbolj šokanten je bil primer iz Beljaka, kjer je 23-letni sirski prosilec za azil z nožem napadel pet naključnih mimoidočih. Med žrtvami je bil 14-letni deček, ki je podlegel poškodbam. Napad je bil brutalen, storilec pa je, po besedah avstrijskih preiskovalcev, v Avstrijo zelo verjetno prišel skozi Slovenijo.

Le dan kasneje je v Münchnu 24-letni afganistanski prosilec za azil z avtomobilom zapeljal v množico ljudi na sindikalnih demonstracijah. 37 ranjenih, med njimi dveletna deklica in njena mati, ki sta kasneje umrli. Po podatkih preiskovalcev je osumljenec med napadom vzklikal verske parole.

Ti incidenti niso osamljeni primeri, temveč trend, ki postaja vse bolj skrb vzbujajoč. Evropske oblasti sicer poudarjajo, da gre za posamezne primere, a vprašanja ostajajo:

• Kako je mogoče, da ljudje, ki v Evropo prihajajo po zaščito, postanejo grožnja?
• Je nadzor meja dovolj strog ali se preveč zanašamo na evropske migracijske dogovore?
• Ali lahko Slovenija, ki je tranzitna država, prepreči, da bi se kaj podobnega zgodilo pri nas?

Slovenska migracijska politika: Humanitarna ali naivna?

Slovenska vlada je v novembru 2023 sprejela Strategijo vključevanja tujcev, ki jih obravnava kot razvojni potencial. Marca 2024 je sledila še Strategija na področju priseljevanja, ki obravnava migracije kot neizogiben pojav sodobnega časa.

Čeprav gre za strateške usmeritve, ki temeljijo na solidarnosti in človekovih pravicah, kritiki opozarjajo, da v njih skorajda ni govora o varnostnih tveganjih. Nedavni dogodki v sosednjih državah kažejo, da lahko pomanjkanje varnostnih ukrepov prinese zelo resne posledice.

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!

V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce

Številke ne lažejo: Slovenija izdaja vse več dovoljenj za prebivanje

Uradni podatki kažejo, da je Slovenija v zadnjih letih občutno povečala število izdanih dovoljenj za prebivanje:

• Leta 2023 je bilo izdanih 110.911 dovoljenj.
• Do julija 2024 že 57.757.

To ne pomeni nujno povečane nevarnosti, vsekakor pa pomeni večji pritisk na integracijske mehanizme in nujnost učinkovitega nadzora.

Evropska unija: Skupna migracijska politika – rešitev ali problem?

Evropska unija že več let razvija enotno migracijsko politiko, ki bi poenostavila azilne postopke in povečala solidarnost med državami članicami.

A implementacija teh politik v praksi šepa. Države z velikim številom priseljencev se pritožujejo nad pomanjkanjem solidarnosti, manjše države, kot je Slovenija, pa opozarjajo, da brez učinkovitega nadzora meja ne moremo pričakovati uspešne integracije.

Kaj lahko Slovenija stori?

Strokovnjaki opozarjajo, da je edina dolgoročna rešitev uravnotežena migracijska politika, ki bi zagotavljala tako humanitarnost kot varnost. To pomeni:

• Boljši nadzor na mejah: Povečana uporaba tehnologije, več policijskih patrulj in tesnejše sodelovanje z Europolom.
• Hitrejši azilni postopki: Jasna pravila, ki omogočajo hitro obravnavo in deportacijo tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil.
• Integracija, ne asimilacija: Učenje jezika, zaposlitveni programi in spoštovanje slovenske zakonodaje kot osnovni pogoj za bivanje v državi.
• Ozaveščanje javnosti: Preprečevanje širjenja dezinformacij in zagotavljanje realne slike o migracijah – tako njihovih koristih kot tveganjih.

Ali se učimo iz napak drugih držav?

Nedavni napadi so resen opomin, da je treba migracijsko politiko prilagajati realnosti in ne idealom, ki v praksi pogosto ne delujejo.

Slovenija ne sme ponavljati napak držav, ki so prepozno spoznale, da nekateri migracijski tokovi niso le humanitarno vprašanje, temveč tudi varnostno tveganje. Čeprav je večina migrantov miroljubnih, so posamezniki, ki predstavljajo resno grožnjo, lahko dovolj, da se varnostna slika države spremeni.

Ali lahko Slovenija obdrži ravnotežje med solidarnostjo in varnostjo? Ali bo morala najprej doživeti tragičen incident, preden se bo nekaj spremenilo? To so vprašanja, ki bi si jih morali postaviti vsi – predvsem pa tisti, ki krojijo prihodnost slovenske migracijske politike.

Pripravil: E. K. Vir: Gov.si, www, Freepik