Milijoni v smeteh: zavrgli smo več cepiv, kot smo jih porabili, dobave pa še kar tečejo

LJUBLJANA – Cepiva proti covidu-19 so v Sloveniji postala neželeno blago. Medtem ko se javno zdravje ukvarja s posledicami pandemije in dolgim covidom, se v skladiščih in smetiščih kopiči še en problem: neporabljeni odmerki. Po ocenah je bilo do danes zavrženih že za več kot 71 milijonov evrov cepiv, ki so jim potekli roki uporabe – in čeprav zanimanje za cepljenje vztrajno upada, nove pošiljke še kar prihajajo.

Zamisel, da bo množično cepljenje izkoreninilo virus, se je sčasoma izkazala za optimističen scenarij – podobno kot pri sezonski gripi virus ostaja in mutira, a navdušenje nad cepljenjem je zamrlo. Če smo v letih 2021 in 2022 spremljali dolge vrste pred cepilnimi centri, danes v njih večinoma sameva osebje.

Koliko cepiv je bilo dejansko porabljenih – in koliko zavrženih?

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) razkrivajo realnost, ki je vse prej kot spodbudna:

• Slovenija je prejela skoraj 7,7 milijona odmerkov cepiv, katerih nabava je davkoplačevalce stala 160 milijonov evrov.
• Porabljenih je bilo le 3,15 milijona odmerkov.
• Zavrgli smo jih več, kot smo jih uporabili – 3,38 milijona odmerkov.
• Doniranih je bilo še dodatnih 844.000 odmerkov, katerih vrednost znaša približno 17,7 milijona evrov.

Če preračunamo: povprečna cena enega odmerka je bila slabih 21 evrov, kar pomeni, da smo s cepivi, ki so končala v smeteh, izgubili več kot 71 milijonov evrov. Kljub temu pa bo do konca februarja v smeti romalo še dodatnih 82.440 odmerkov, kar predstavlja še 1,7 milijona evrov izgube, poroča Delo.

Zakaj še vedno dobivamo nova cepiva, če starih ne porabimo?

Cepiva niso bila kupljena posamično, ampak v okviru pogodbe, ki jo je z dobavitelji podpisala Evropska komisija. Slovenija je v okviru tega sporazuma sprejela obveznost prevzema določenega števila odmerkov. Čeprav je država v pogajanjih uspela zmanjšati količine novih dobav, ostajajo številke precej višje od dejanskih potreb.

Boštjan Kolenc o prihodnosti Mirne: »Samo usmerjenost v investicije ne bo obogatila našega okolja«

Nove stavbe, ceste in druge investicije so pomembne, toda ali so same po sebi dovolj za kakovostno življenje? Županski kandidat Boštjan Kolenc opozarja, da prihodnosti občine ne določajo zgolj gr

Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da je Slovenija do leta 2026 pogodbeno zavezana k prevzemu cepiv proizvajalca Pfizer/BioNTech, poroča Delo.

Kaj to pomeni v praksi?

• Tudi če cepljenje praktično zamira, cepiva še vedno prihajajo.
• Če jih ne uporabimo, jih uničimo – in plačamo.

Neujemanja v podatkih: koliko ljudi je bilo sploh cepljenih?

Analiza podatkov razkriva še eno neprijetno dejstvo: tudi številke o cepljenju se ne ujemajo.

V marcu lani so podatki iz baze NIJZ kazali, da je bilo v letih 2020–2022 skupaj opravljenih 3.097.164 cepljenj. Ko pa je NIJZ letos posredoval nove številke, se je pokazalo, da je bilo opravljenih le 3.085.903 cepljenj – 10.000 manj.

Kako je to mogoče?

“Elektronski register cepljenih oseb je dinamična baza podatkov, ki se dnevno posodablja. Izvajalci cepljenj lahko naknadno popravljajo in brišejo podatke, zato se številke neprestano spreminjajo,” pojasnjujejo na NIJZ, poroča Delo.

V prevodu: podatki, ki so veljali lani, letos niso več enaki.

Kakšne so posledice?

Zdravniki in analitiki opozarjajo, da takšne spremembe v podatkih – še posebej pri tako občutljivi temi, kot je cepljenje – ne prispevajo k zaupanju javnosti.

“Neujemanje podatkov vzbuja dvom o preglednosti in kakovosti evidentiranja ter poročanja. Če podatki niso konsistentni, kako naj jim javnost zaupa?” se sprašuje specialist javnega zdravja Dušan Nolimal, ki je v preteklosti deloval na NIJZ.

Po njegovih besedah je primer covidnih cepiv le vrh ledene gore, saj so podobna neskladja opazili tudi na drugih področjih zdravstva.

“Ker NIJZ deluje predvsem v interesu vlade, da ohranja podobo zdravstvenih ukrepov v pozitivni luči, vprašanja o strokovnosti in odgovornosti pogosto ostajajo ob strani,” dodaja Nolimal (poroča Delo).

Je mogoče kaj spremeniti?

Zgodba o covidnih cepivih v Sloveniji je lekcija o tem, kako se lahko slabo načrtovanje in togost birokratskih pogodb izkažeta za drago napako.

Kaj bi lahko storili bolje?

• Bolj natančno načrtovanje potreb in fleksibilnejše pogodbe. Namesto toge zaveze bi morali imeti možnost prilagajanja količin dejanskemu povpraševanju.
• Večja transparentnost pri naročilih in porabi. Javnost ima pravico vedeti, koliko cepiv je bilo dejansko porabljenih, zavrženih ali podarjenih.
• Bolje usklajeni podatki. Če se številke lahko spreminjajo več let za nazaj, kako so bile sploh sprejete pomembne odločitve na podlagi teh podatkov?

Čeprav je covid-19 v zavesti javnosti že v ozadju, bodo odločitve, sprejete v času pandemije, še dolgo imele finančne in politične posledice.

Pripravil: N. Z.

Vir: Delo, info360.si, NIJZ