Ministrica Vrečko z novo idejo, Jelinčič pa: “A zdaj bomo še sviranje k**** plačevali?!”
Ko ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko, spregovori o spremembah v kulturnem sektorju, marsikdo prisluhne z upanjem na izboljšave. A tokrat je njena izjava o uvedbi koncepta “nevidnega dela” dvignila več prahu, kot bi si verjetno želela. Zamisel, da bi priznanje dobile dejavnosti, ki so sicer bistvene za delovanje kulturnega sistema, a jih pogosto ne opazimo, je sprožila širok spekter reakcij – od popolnega nerazumevanja do posmehljivih kritik.
Kaj sploh je “nevidno delo” in zakaj ga potrebujemo?
Ministrica je v svojih pojasnilih navedla, da “nevidno delo” zajema aktivnosti, ki omogočajo kulturno ustvarjanje, a jih običajno nihče ne opazi – od organizacijskih nalog, tehnične podpore, pa do številnih birokratskih postopkov, brez katerih ne bi bilo dogodkov, razstav ali predstav. Na prvi pogled zveni logično, kajne? Navsezadnje tudi za kulisami gledališke predstave stoji množica ljudi, od tehnikov do organizatorjev, ki vse skupaj povežejo v smiselno celoto.
Toda, kje je težava? Kako bo ta koncept vplival na kulturno krajino v Sloveniji? Ministrstvo trdi, da gre za pomembno priznanje teh dejavnosti, vendar ostaja nejasno, kako bo to izvedeno. Kritiki že glasno opozarjajo: “Nevidno delo? Kdo bo določil, kaj je to in kdo ga opravlja? In kar je še bolj pomembno – kdo bo to plačal?”
Reakcije javnosti: kritika, posmeh in vprašanja
Javnost, že tako nezaupljiva do vladnih projektov, je ostro reagirala. Na družbenih omrežjih so se hitro pojavili komentarji, ki niso skoparili s sarkazmom. Eden izmed uporabnikov Twitterja je zapisal: “Če je delo nevidno, naj bodo tudi plače nevidne. Problem rešen!” Drugi so opozorili, da je kulturni sektor že zdaj kronično podfinanciran in da bi bilo bolje, če bi ministrstvo sredstva usmerilo neposredno v umetnike in ustvarjalce.

Na jugu pravijo, da je nevidno delo “sviranje kurcu”, na kmetih pa to pomeni “drkanje pod odejo”. https://t.co/dARiL8ISke
— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) January 8, 2025
Kk se štemplaš za malco pr nevidnem delu?
— Johanca (@Johanca_4me) January 8, 2025
“Saj poznate tisto – bolj kot je nekaj nejasno, več je prostora za zlorabe,” je pripomnil kulturni analitik v enem izmed komentarjev. In res, skeptiki se sprašujejo, ali bo “nevidno delo” zgolj nov izraz za obstoječe birokratske postopke, ki pogosto otežujejo življenje umetnikom, namesto da bi jim pomagali.
Primer nevidnega dela nekdanje ministrice Sanje Ajanovič Hovnik 🥃: https://t.co/YecNpmuA03 pic.twitter.com/2zx4Kc9RiB
— BojanPožar (@BojanPozar) January 8, 2025
Če prav razumem, bodo normirance dodatno omejili pri vidnem delu, zato da bodo lahko našli denar za financiranje nevidnega dela umetnikov. Kaj pa, če normirance obdavčijo do 50.000 EUR, nad tem pa je davek neviden?
— megafotr (@megafotr) January 8, 2025
(btw. deset let sem menedžiral uspešnega umetnika, ki je vidno… https://t.co/2p2vlK8RFA
Je to res prioriteta za Slovenijo?
Slovenija je država z omejenim proračunom za kulturo, kjer že dolgo ni zadostnih sredstev za osnovne potrebe – od obnove kulturne dediščine do financiranja neodvisnih umetnikov. V luči teh dejstev se zdi uvedba “nevidnega dela” za mnoge nepotreben luksuz. Je res smiselno uvajati nov koncept, ko se osnovni problemi še vedno kopičijo?
Če pogledamo na primer primerjavo s tujino, kjer podobne pobude pogosto uspejo, vidimo ključno razliko: tiste države imajo že vzpostavljeno močno financiranje kulturnega sektorja. Na Danskem, denimo, več kot 1 % državnega proračuna namenijo kulturi, kar omogoča prostor za eksperimentiranje s takšnimi idejami. Slovenija pa je že leta pod evropskim povprečjem, ko gre za kulturni proračun – kako bo torej financirala še “nevidno delo”?
Bodo občine prisiljene kriti stroške?
Posebno vprašanje se odpira na lokalni ravni. Slovenske občine, ki že sedaj težko zagotavljajo sredstva za osnovne kulturne programe, bi se lahko znašle pod še večjim pritiskom. Primer Ljubljane, kjer je financiranje gledališč in muzejev že zdaj izziv, je samo vrh ledene gore. Kako bodo manjše občine, kot so Sevnica, Brežice ali Slovenske Konjice, zagotovile sredstva za priznanje “nevidnega dela”? Bo to dodatno obremenilo njihove proračune ali bodo sredstva preprosto odvzeta drugim projektom?
Ministrica brani pobudo, kritiki ostajajo neizprosni
Dr. Asta Vrečko je v zadnjem intervjuju poudarila: “S tem priznavamo vlogo vseh, ki prispevajo k bogatenju naše kulture, četudi so vloge manj vidne.” Dodala je še, da si želi odpreti razpravo in vključiti strokovnjake iz različnih področij. A njeni kritiki opozarjajo, da je razprava potrebna že zdaj, preden pride do morebitnih nepravičnih odločitev.

Eden izmed najbolj glasnih nasprotnikov, kulturni menedžer z več desetletnimi izkušnjami, je komentiral: “Če ne bomo previdni, bo ‘nevidno delo’ postalo sinonim za delo, ki ga nihče ne bo opravljal, denar pa bo izginil.” Njegova pripomba zrcali strah pred nejasnimi kriteriji in pomanjkanjem nadzora.
Ministrica ureja, da se bo kulturnikom plačevalo tudi nevidno delo #sampovem
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) January 8, 2025
P.S.: v Sloveniji ni več šal, vse je res. https://t.co/BcPi6K4wf7
Se obetajo zapleti?
Koncept “nevidnega dela” bi lahko bil pomemben korak k pravičnejšemu vrednotenju celotnega ekosistema kulture. A brez jasnih smernic, konkretnega financiranja in transparentnosti bi lahko ta pobuda hitro postala simbol birokratske zmede, namesto napredka. Javnost bo pozorno spremljala, ali bo ministrstvo uresničilo svoje obljube ali pa se bo “nevidno delo” spremenilo v neviden problem.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www