
Na spletnem oglasniku prodaja kovance za 45.000 evrov. Strokovnjak opozarja: To je čista neumnost
Ko se je v javnosti razširila novica o redkih kovancih za en in dva evra, ki so bili na Njuškalu oglaševani za 45.000 evrov, se je začelo množično brskanje po žepih in denarnicah v upanju, da bi našli še kakšen primerek teh kovancev. Vendar pa se mnogi sprašujejo, ali ti kovanci sploh lahko toliko vredni. Glede na to, da se na oglasniku prodajajo po različnih cenah, se zdi, da nihče v resnici ne ve, koliko so ti kovanci dejansko vredni, zato so na portalu Večernji List za odgovore povprašali numizmatika Zlatka Viščevića.
Numizmatik: To nima nobene povezave z realnostjo
Gre za kovance za en in dva nizozemska evra s podobo nekdanje kraljice Beatrix, katerih cene na oglasniku segajo od zgolj deset evrov do vrtoglavih 45.000 evrov. Zakaj so najdražji tako posebni? Strokovnjak opozarja, da v resnici niso. “To nima nobene povezave z realnostjo. To je izguba časa in takšnim zadevam ne gre posvečati pozornosti, saj gre dejansko za neumnosti. V naši domači numizmatiki je zelo malo stvari, ki dosežejo takšne zneske. Mislim, da ni niti enega sodobnega kovanca, ki bi dosegel to ceno – gre za čisto dezinformacijo,” je pojasnil. Poudarja, da je najdražji evrski kovanec monaška izdaja s podobo Grace Kelly, ki je vredna nekaj več kot 4.500 evrov, pri čemer so ti kovanci narejeni posebej za zbiratelje in jih ni mogoče najti v obtoku.


“Na Njuškalu lahko najdete ogromno oglasov z neverjetnimi cenami in fotografijami kovancev, na katerih so označene domnevne napake, zaradi katerih naj bi bili bolj vredni, a to nima nobene tržne podlage. Nihče ne plačuje takšnih cen in to je preprosto dezinformacija – in to precej nora,” pravi. Dodaja, da če nekdo objavi oglas s kakršno koli ceno, še posebej z absurdno, to ne pomeni, da se bo kovanec prodal za ta znesek ali da se sploh kdaj proda. Verjeten motiv takšnih oglasov je ali prevara na račun tistih, ki ne poznajo vrednosti kovancev, ali pa zgolj pritegnitev pozornosti in klikov.
Nepotrebno vznemirjenje v javnosti
Viščević pojasnjuje, da imajo takšni lažni oglasi negativne posledice za ljudi, ki začnejo panično brskati po denarnicah in klicati numizmatike, da bi ocenili njihove najdbe, nato pa so razočarani in jezni, ko izvedo, da se vendarle ne bodo obogatili. Zadeva postane še bolj resna, ko se v iskanje vključijo upokojenci, ki se v sodobnem svetu težko znajdejo in ne prepoznajo lažnih novic.
“To je celo nekoliko etično sporno, saj povzroča nepotrebno vznemirjenje v javnosti. Če imamo ekonomsko situacijo, ki ni najboljša, in ljudem rečete, naj preiščejo svoje denarnice, ker lahko najdejo nekaj vrednega dva, tri, štiri ali pet tisoč evrov, jim s tem daste lažno upanje, da so našli rešitev za vse svoje težave,” opozarja Zlatko Viščević in sporoča, da “to, kar najdete, lahko mirno porabite v trgovini,” saj ni bojazni, da bi po nesreči zapravili nekaj, kar je vredno več tisoč evrov.
su; Foto: njuskalo