Nacionalka udarila po Rosviti Pesek? Dvojna merila, eni pa lahko delajo po svoje…
Urednica Polona Fijavž ji ni prižgala zelene luči.
LJUBLJANA – Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v četrtek zvečer pripravilo pogovorno omizje z naslovom “Temelji slovenske demokracije in samostojnosti”, ob 35. obletnici ustanovitve Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Gostje na dogodku so bili prvi predsednik Demosove vlade Lojze Peterle, predsednik SDS in nekdanji minister za obrambo v Demosovi vladi Janez Janša, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, bivši notranji minister Igor Bavčar in nekdanji okoljski minister Janez Podobnik. Dogodek bi morala, tako je pisalo v vabilu in na to opozorijo v zapisu na N1, voditi sicer informativne oddaje Odmevi na Televiziji Slovenija (TVS) Rosvita Pesek. Pa ji to ni bilo dovoljeno, ker ni dobila dovoljenja odgovorne urednice informativnega programa na TVS Polone Fijavž. Namesto dr. Rosvite Pesek je dogodek potem moderirala Tanja Dominko, sicer voditeljica in novinarka na Radiu Ognjišče.
Obvestila jo je
“Odgovorno urednico sem obvestila, da bom vodila ta dogodek, vendar pa mi je sporočila, da tega ne smem, ker ne morem voditi pogovorov z ljudmi, ki so lahko potencialni gosti Odmevov,” je za N1 izpostavila dr. Rosvita Pesek.
Dvojna merila?
Ob tem velja spomniti, da voditelji na TV Slovenija redno vodijo različne dogodke, ki jih financirajo ministrstva ali ostale javne ustanove. N1 pa pri tem spomni, da je voditelj Odmevov Igor E. Bergant je junija 2023 na konferenci o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva v Mariboru vodil tudi pogovor z zunanjo ministrico Tanjo Fajon in gospodarskim ministrom Matjažem Hanom.
Sedela je v prvi vrsti
Rosvita Pesek z odločitvijo svoje urednice ni bila zadovoljna. Pogovornega omizja se je sicer udeležila, poroča Nova24, sedel je v prvi vrsti, potem pa za Nova24 še povedala: “V kolikor bi šlo za to, da odgovorna urednica različno obravnava svoje sodelavce, potem so to povsem druge kategorije”. Je pa Rosvita Pesek ob tem opozorila, da še vedno ni dobila pojasnila odgovorne urednice, v katerem pravilniku je navedeno, da ne sme voditi dogodkov, na katerih sodelujejo potencialni gostje Odmevov.
Novi standardi?
Na RTV Slovenija, tako poročajo tudi Slovenske novice, pa so poudarili, da je Polona Fijavž prošnjo voditeljice zavrnila v skladu z navodili in usmeritvami uprave RTVS. Da se morajo ustvarjalci programskih vsebin na RTVS izogibati vsem oblikam nasprotja interesov.
Pa vemo, kaj je bil Demos in kakšen pomen je imel?
Demos (Demokratična opozicija Slovenije) je bil koalicija demokratičnih strank v Sloveniji, ustanovljena leta 1989 z namenom, da Slovenijo pripelje do politične samostojnosti in vzpostavitve demokratičnega sistema. Nastanek Demosa je odražal zgodovinski trenutek prehoda iz enopartijskega socialističnega sistema v večstrankarski parlamentarni sistem, ki ga je zaznamovalo vse močnejše gibanje za osamosvojitev in politične spremembe. V času prelomnih let na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta je koalicija združila različne stranke in politične skupine s skupnim ciljem demokratizacije in državne neodvisnosti, čeprav so bile njihove ideološke usmeritve precej raznolike.
Demos je bil ustanovljen pod vodstvom Jožeta Pučnika, ki je postal eden ključnih simbolov političnih sprememb v Sloveniji. Koalicijo so sestavljale različne stranke, kot so Slovenska demokratična zveza (SDZ), Slovenski krščanski demokrati (SKD), Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), Slovenska kmečka zveza in Zeleni Slovenije. Kljub ideološkim razlikam med strankami so se združile v skupnem prizadevanju za politično preobrazbo družbe in osamosvojitev od Jugoslavije. V tem kontekstu je bil Demos bistven za organizacijo prvih demokratičnih volitev v Sloveniji leta 1990, na katerih je koalicija zmagala in oblikovala vlado pod vodstvom Lojzeta Peterleta.
Demosova vlada je bila ključna pri sprejemanju odločilnih korakov na poti k slovenski neodvisnosti. Najpomembnejši dosežek te koalicije je bil razpis plebiscita o neodvisnosti, ki je potekal 23. decembra 1990. Rezultati plebiscita so pokazali jasno voljo slovenskega naroda, saj se je več kot 88 % volilcev izreklo za samostojno Slovenijo. Po razglasitvi neodvisnosti 25. junija 1991 je sledila vojna za obrambo suverenosti, v kateri je Slovenija uspešno ubranila svojo pravico do neodvisnosti. Demosova vlada je odigrala ključno vlogo pri organizaciji obrambe, sprejemanju osamosvojitvenih dokumentov in utrjevanju mednarodnega priznanja države.
Kljub zgodovinskim dosežkom je bila koalicija notranje raznolika in je postopoma razpadla zaradi ideoloških razhajanj ter različnega pogleda na prihodnje reforme. Po razpadu Demosa leta 1992 so posamezne stranke nadaljevale svojo pot na slovenskem političnem prizorišču, nekatere pa so se združile v nove politične subjekte. Kljub kratkemu obstoju je bil Demos ključen akter v slovenski politični zgodovini, saj je odigral nepogrešljivo vlogo pri demokratizaciji in dosegi samostojnosti. Njegova zapuščina ostaja simbol boja za demokracijo, svobodo in neodvisnost.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona
