Največje spremembe za davčne zavezance doslej, od leta 2026 strožji ukrepi in višje obveznosti
Državni zbor je novembra 2025 sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR). Gre za zakon, ki pomembno prenavlja pravila za normirance in uvaja strožje pogoje za vstop in izstop iz sistema ter nove davčne stopnje. ZPZR je bil v Uradnem listu RS objavljen 19. novembra 2025, veljati pa je začel 20. novembra 2025. Spremembe se začnejo uporabljati že za davčno leto 2026.
Novi prihodkovni pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov
Zavezanec, ki bo želel v letu 2026 preiti na normirane odhodke, bo to lahko storil le, če prihodki v letu 2025 ne bodo presegli 50.000 evrov oziroma 120.000 evrov, če je bil vsaj devet mesecev v letu 2025 obvezno zavarovan kot samozaposlen za polni delovni čas. Za kmečka gospodinjstva se prag dviga na 120.000 evrov za nosilca in dodatnega člana.
To pomeni, da bodo pragovi za vstop v sistem normirancev v letu 2026 skoraj podvojeni v primerjavi s preteklimi leti. Vlada je ob sprejemu poudarila cilj po večji preglednosti in manjših zlorabah sistema.
Strožje pravilo za ponovni vstop
Največja novost je pravilo, ki omejuje vračanje v sistem. Pogoj petih davčnih let velja samo za izstope ali prenehanja od 1. 1. 2026 naprej. dor je izstopil ali zaprl dejavnost v letu 2025 ali prej, lahko ponovno vstopi že v 2026 (če izpolni prihodkovni pogoj).
Od leta 2026 bodo veljali novi prihodkovni pragovi tudi za obvezen izstop iz sistema. Če povprečje prihodkov zadnjih dveh let presega 120.000 evrov pri rednem s. p., 50.000 evrov pri popoldanskem s. Gre za primer, ko je zavezanec eno leto redni s.p. in drugo leto popoldanski. Takrat je prag 85.000 evrov povprečja. Za kmečka gospodinjstva ostaja prag 120.000 evrov na nosilca in dodatnega člana.
Izstop že po prvem letu poslovanja
ZPZR uvaja pomembno spremembo pri izračunu povprečja dveh zaporednih let. Če je zavezanec eno od teh let dejavnost sploh ni opravljal, se prihodki za to leto upoštevajo kot nič. To pomeni, da lahko že prvo leto poslovanja z visokimi prihodki privede do obveznega izstopa. Če zavezanec začne poslovati 1. junija 2025 in do konca leta ustvari 110.000 evrov prihodkov, bo moral izstopiti že v letu 2026. Povprečje let 2024 (0) in 2025 (110.000) namreč znaša 55.000 evrov, kar presega prag za popoldanski s. p.
Progresivna davčna lestvica za normirance
Z letom 2026 se uvaja tudi progresivna davčna lestvica. Redni s. p. bo plačal 20 odstotkov do davčne osnove 72.000 evrov in 35 odstotkov nad tem zneskom. Popoldanski s. p. bo plačal 20 odstotkov do 33.000 evrov davčne osnove in 35 odstotkov nad to mejo. Gre za odmik od dosedanje enotne obdavčitve, kar pomeni, da bodo višji prihodki obdavčeni strožje, medtem ko bo za zavezance z manjšimi prihodki sistem ostal bolj ugoden.
Zavezanec, ki bo v letu 2026 ustvaril 130.000 evrov prihodkov in izpolnjuje pogoj devetmesečnega obveznega zavarovanja, bo imel 48.000 evrov priznanih normiranih odhodkov. Davčna osnova bo tako 82.000 evrov. Od tega bo dolžan plačati 20 odstotkov do 72.000 evrov, kar znaša 14.400 evrov, ter 35 odstotkov od preostalih 10.000 evrov, kar pomeni dodatnih 3.500 evrov. Skupna dohodnina bo znašala 17.900 evrov.
Reforma želi preprečiti zlorabe in povečati preglednost
Cilj reforme je povečanje preglednosti poslovanja, zmanjšanje zlorab sistema normiranih odhodkov ter ustvarjanje jasnejših pogojev za zavezance. Ker spremembe veljajo že za leto 2026, FURS podjetnikom svetuje, naj čim prej pregledajo svoje prihodke za leti 2024 in 2025 ter preverijo, ali izpolnjujejo nove pogoje.
Napisal: K. J.
Vir: Facebook – Finančna uprava RS, Freepik
