Nataša Pirc Musar žaluje, poklonila se je s temi besedami in ganila mnoge
ZAGORJE OB SAVI – Mineva 17 let od smrti Janeza Drnovška, enega ključnih arhitektov slovenske tranzicije, državnika, ki je s svojo umirjenostjo in strateško preračunljivostjo zaznamoval politični prostor. Na njegov grob je tudi letos simbolično cvet položila aktualna predsednica republike Nataša Pirc Musar.
“Zadržan, a vizionarski” – Drnovšek skozi oči sodobnikov
Janez Drnovšek je bil tip državnika, kakršnega Slovenija prej ni poznala – analitičen, pragmatičen, politično spreten, a hkrati izjemno skrivnosten človek. Medtem ko so nekateri politiki v 90. letih stali na trdih ideoloških bregovih, se je on raje odločil za taktiko počasnih, a zanesljivih korakov. Bil je arhitekt stabilnosti, človek, ki je razumel pomen dolgoročnih potez.
Ko se je po osamosvojitvi postavilo vprašanje: bo Slovenija šla svojo pot ali bo ostala v primežu balkanske mentalitete? Drnovšek je odgovor poznal že dolgo pred drugimi. Povezovanje z Zahodom, vstop v Evropsko unijo in NATO – to niso bile le formalnosti, temveč poteze, ki so Slovenijo umestile med uspešne tranzicijske države. Kot je nekoč dejal: “Majhni smo, ampak če smo pametni, se lahko izognemo napakam velikih.” (Poroča Delo)
Poklon na grobu – tradicija ali osebna gesta?
Ko je Nataša Pirc Musar v teh dneh obiskala Drnovškov grob v Zagorju ob Savi, ni šlo zgolj za protokolarno dolžnost. Drnovšek, ki je zadnja leta življenja posvetil duhovnosti in razmišljanju o večnosti, je v politiki pustil pečat, ki seže onkraj formalnih funkcij. Njegova filozofija nenavezanosti na oblast, ki jo je najbolj očitno demonstriral z umikom iz LDS in prehodom v skrajno umirjeno življenje, ostaja edinstvena v slovenski politični zgodovini.
“Vsako leto se poklonimo njegovemu spominu, ker verjamemo, da je njegova zapuščina vredna ohranjanja,” je dejala Pirc Musarjeva. A vprašanje ostaja – kdo danes v slovenski politiki sploh še nadaljuje njegovo vizijo? (Poroča N1)
Drnovšek kot politični fenomen – kdo mu je danes najbližje?
Če bi danes skušali najti politika, ki bi se vsaj približal njegovemu slogu, bi imeli precejšnje težave. Bil je eden redkih voditeljev, ki je politiko razumel kot dolgoročen šahovski turnir, ne kot serijo hitrih, populističnih potez. Ko so drugi gradili svojo priljubljenost z neposrednimi, velikokrat čustveno nabitimi nagovori, je Drnovšek raje molčal in opazoval.
Njegovo vodenje države je bilo preplet tehničnega znanja in strateške previdnosti. Nič kaj dosti ni govoril o “vrednotah”, a jih je v praksi pogosto udejanjal bolje od tistih, ki so se s tem hvalili. Vprašanje je, ali bi danes, v času hitrih političnih sprememb in agresivnih družbenih omrežij, sploh imel možnost za uspeh. (Poroča Večer)
Spomin ostaja
Se Slovenija danes še spominja Janeza Drnovška tako, kot bi si zaslužil? Na družbenih omrežjih se ob obletnici njegove smrti pojavljajo številni pokloni, od pohval za njegovo politično vizijo do osebnih spominov ljudi, ki so ga nekoč srečali. Njegov vpliv na slovensko politiko je nesporen, a ali obstaja kdo, ki bi znal stopiti v njegove čevlje?
Predsednica republike se je s svojim poklonom poklonila ne le nekdanjemu voditelju, temveč tudi obdobju, ko je Slovenija v svet stopala z optimizmom in jasno vizijo. Vprašanje pa ostaja – kdo bo to vizijo ohranil živo? (Poroča Dnevnik)
Pripravil: N. Z.
Vir: FB
