Nataša Sukič pod plazom očitkov: »Zavzemate se za tiste, ki nočejo delati, in za tujce! Kaj pa za naše ljudi?« (VIDEO)

21. nov. 2026, ob 06.30
74
140 SEK

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je po petkovi parlamentarni obravnavi zakona o tujcih objavil ostro sporočilo, v katerem je napovedal strožje pogoje za življenje v Sloveniji. Posebej odmeva njegova pobuda, da tujci brez znanja slovenskega jezika ne bi bili upravičeni do socialnih transferjev.

»Nekateri poslanci delajo za tujce«

Petkova obravnava sprememb zakona o tujcih je znova odprla vprašanje priseljevanja, vključevanja tujcev in njihovih pravic v Sloveniji. Poslanec NSi Aleksander Reberšek je po razpravi na Facebooku objavil zapis, v katerem ni skoparil z ostrimi besedami.

»Nekateri poslanci delajo za tujce, da imajo več pravic kot slovenski državljani,« je zapisal in dodal, da so se nekateri poslanci po njegovem mnenju močno borili proti zaostritvam.

Poudaril je, da tujcem ne nasprotuje, vendar pričakuje, da se bodo prilagodili slovenskemu jeziku, kulturi in načinu življenja.

Tri leta čakanja na družino in strožji jezikovni pogoji

Reberšek je predstavil spremembe, ki jih predvideva novela zakona o tujcih. Med pomembnejšimi je podaljšanje obdobja zakonitega prebivanja, po katerem lahko državljani tretjih držav praviloma zaprosijo za združitev družine, z enega na tri leta.

Za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine bi bilo zahtevano znanje slovenščine na ravni A2, za stalno prebivanje pa na ravni B1.

Spremenilo bi se tudi financiranje jezikovnih tečajev. Država bi krila 60 odstotkov stroškov, preostalih 40 odstotkov pa bi morali tujci plačati sami.

Mislil je, da zanj ni rešitve, danes normalno je in se smeje brez zadržkov (FOTO prej/potem)
Na prvi fotografiji manjkajoči zobje, na drugi poln nasmeh. Bi bila podobna sprememba mogoča tudi pri vas? Poglejte preobrazbo in preverite možnosti. Poglejte razliko: nasmeh prej in potem Fo

Predlog zvišuje tudi splošni finančni pogoj zadostnih sredstev za preživljanje na 1.014,86 evra, pri čemer so za posamezne družinske položaje pomembna dodatna pravila.

Pomembno je, da petkove parlamentarne obravnave ne enačimo z dokončno uveljavitvijo zakona. Po razpoložljivih informacijah je bila 20. novembra predvidena prva obravnava novele, zato vseh predlaganih sprememb še ni mogoče predstavljati kot veljavna pravila.

»Kdor želi ostati pri nas, se mora naučiti jezika«

Reberšek je v objavi posebej izpostavil pomen slovenščine.

»DOVOLJ JE ZLORAB! ZNANJE JEZIKA JE POGOJ ZA PREBIVANJE!« je zapisal.

Ob tem je opozoril, da po njegovem mnenju na slovenskih ulicah in v parkih vse redkeje slišimo slovenski jezik. Svoje stališče je strnil z besedami: »TUKAJ JE SLOVENIJA.«

Napovedal je tudi pripravljalne programe za otroke, ki ob vključitvi v osnovno šolo še ne znajo slovensko. Ti bi bili namenjeni učenju jezika, hkrati pa bi otroci ohranjali stik z vrstniki pri športni, glasbeni in likovni vzgoji.

Brez znanja slovenščine tudi brez socialne pomoči?

Največ pozornosti utegne pritegniti Reberškova napoved glede socialnih transferjev.

»Na plodna tla pa je padla tudi moja pobuda, da tisti, ki ne zna jezika, ne more biti upravičen do socialnih transferjev,« je sporočil in napovedal več informacij v prihodnjem tednu.

Takšna omejitev za zdaj ostaja politična pobuda in ne že sprejeta zakonska sprememba.

Predlagane zaostritve sicer spremljajo tudi pomisleki opozicije, ki opozarja na morebitno neskladje triletnega čakanja na združitev družine z evropskim pravom ter na posledice za tuje delavce in njihove otroke.

Razprava o tem, kako uskladiti vključevanje priseljencev, varovanje slovenskega jezika in spoštovanje družinskih pravic, se tako nadaljuje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook

74
140 SEK