Ne boste verjeli, koliko Slovencev je ostalo brez zdravnika
Čeprav si vsak zasluži dostop do zdravnika, jih skoraj 40.000 starejših v Sloveniji nima. Težave so največje v Ljubljani in na Goriškem, kjer se mnogi znajdejo v ambulantah za neopredeljene bolnike – vsakič pri drugem zdravniku.
Zdravnikov ni – in kako naprej?
V Sloveniji manjka zdravnikov. Nič novega. Ampak številke so vse bolj skrb vzbujajoče. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije jih je konec januarja kar 39.234 starejših od 65 let ostalo brez osebnega zdravnika. To je 8,4 odstotka vseh v tej starostni skupini.
Najhuje je v Ljubljani, kjer je brez osebnega zdravnika kar 8.000 starejših. Na Goriškem jih je 3.700, kar pomeni 12,7 odstotka starejših v tej regiji. Kaj to pomeni v praksi? Gnečo v ambulantah, slabo dostopnost in to, da so bolniki vsakokrat obravnavani pri drugem zdravniku.
„Ljudje so najbolj nezadovoljni, ker je v teh ambulantah vsakič drugi zdravnik,“ je za rtvslo.si dejal Dušan Žorž, zastopnik pacientovih pravic na Goriškem. Starejši (pa tudi mlajši) si želijo stalnosti. Nekoga, ki jih pozna in spremlja njihovo zdravstveno stanje.
Vlada: Ambulant za neopredeljene bolnike ne manjka, zdravnikov pa
Vlada se je na pomanjkanje zdravnikov odzvala s t. i. ambulantami za neopredeljene bolnike. Te delujejo v različnih zdravstvenih domovih, kamor se lahko pacienti naročijo prek spleta, telefona ali osebno. Vsaka ambulanta mora zagotoviti vsaj eno uro dnevno za tiste brez termina, navaja Ministrstvo za zdravje.
Super, a v praksi? Če zdravnik nima vseh pacientov v kartoteki, ga mora bolnik ob vsakem obisku znova seznanjati s svojo zdravstveno zgodovino. Kaj to pomeni za starejše, ki imajo pogosto več kroničnih bolezni? Veliko izgubljenega časa in potencialne nevarnosti zaradi nepoznavanja njihovega celostnega zdravstvenega stanja.
Ljubljana – najhujši primer v Sloveniji
Ljubljana že tretje leto zapored vodi neslavno lestvico – najslabša pokritost z družinskimi zdravniki v državi. Kako izgleda realnost pacientov brez izbranega zdravnika?
„Pacienti so enkrat obravnavani pri enem, drugič pri drugem, tretjič pri tretjem zdravniku, kar nikakor ni enakovredno temu, če pacienta obravnava zdravnik, ki je z njim trajno povezan,“ opozarja Marjan Sušelj, nekdanji direktor zdravstvene zavarovalnice in trenutni ljubljanski zastopnik pacientovih pravic (rtvslo.si).
Dodatna težava? Dostopnost ambulant. Številni starejši niso vešči digitalnega poslovanja, stik s klinikami je pogosto mogoč le preko spleta. Klicanje? Dobiti prosti termin po telefonu je v nekaterih primerih skoraj misija nemogoče.
Ali obstaja rešitev?
Kako rešiti pomanjkanje zdravnikov? Več mest na specializacijah, boljši pogoji dela, manj administracije, višje plače. To je del rešitev, a vse to terja leta. Vmes pa?
Marjan Sušelj predlaga, da bi imeli vsi pacienti neko stalno ambulanto (tudi če ne stalnega zdravnika). „Tam bi dobili zdravstveno oskrbo, tudi če ne bi prišli v stik z zdravnikom. Imeli bi stalni stik z zdravstvenimi delavci,“ pojasnjuje (rtvslo.si).
Po drugi strani zastopnik pacientovih pravic Dušan Žorž priznava, da rešitve niso enostavne. „Nisem čudodelnik, nimam čudežne paličice, ampak poskušamo najti zdravnike tako ali drugače.“ Če nekdo iz Gorice ne najde zdravnika tam, mu poskušajo pomagati do zdravnika v Kanalu, kasneje pa ga preusmeriti nazaj, če se sprosti kakšno mesto (24ur.com).
Kaj lahko storijo pacienti?
Realnost je jasna: sistem je preobremenjen in spremembe ne bodo prišle čez noč. A nekaj stvari lahko pacienti vendarle storijo:
- Iskati zdravnika izven svojega kraja. Ni idealno, a če je nujno, bolje nekaj kot nič.
- Povezati se s pacientskimi zastopniki. Ti imajo pogosto vpogled v prosta mesta.
- Vztrajati pri iskanju rešitev. Pritiski javnosti in bolnikov lahko pospešijo spremembe.
Kriza primarnega zdravstva ne bo izginila sama od sebe. Dokler se sistem ne izboljša, pa bodo starejši in vsi ostali brez izbranega zdravnika prepuščeni sistemu, ki le krpa luknje – brez dolgoročne rešitve.
Vir:
- rtvslo.si
- 24ur.com
- Ministrstvo za zdravje
Pripravil: N. Z.
