
Ne boste verjeli, koliko soli pojeste s kruhom vsak dan!
Kljub številnim javnozdravstvenim kampanjam in opozorilom še vedno povprečen Slovenec zaužije dvakrat več soli, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Kruh, ki velja za osnovno živilo, predstavlja presenetljivo velik delež dnevnega vnosa soli – skoraj petino! Kako smo se znašli v tem položaju, kaj lahko storimo, in ali je znižanje vnosa soli sploh realno dosegljivo?
Slovenska sol: kako smo prišli do tu?
Slovenija je dežela tradicionalnih okusov, kjer imajo kruh, mesni izdelki in vložnine osrednjo vlogo pri obrokih. Kruh, ki ga mnogi dojemamo kot “nedolžno osnovo vsakega obroka”, v povprečju vsebuje kar 1,26 grama soli na 100 gramov. Ta količina morda zveni nizko, a naj vas videz ne zavede – ob dnevni porabi okoli 150–200 gramov kruha, znaša prispevek k dnevnemu vnosu soli skoraj tretjino priporočene količine.
Leta 2012 je živilska industrija začela postopno zmanjševati vsebnost soli v kruhu, kar je bil odziv na pobude javnega zdravstva. Rezultati? Po dvanajstih letih se je vsebnost soli v belih kruhih velikih proizvajalcev zmanjšala za 12 %, v črnem kruhu pa za približno 7 %. A kaj to pomeni za potrošnika? Čeprav spremembe obstajajo, se napredek občuti predvsem v trgovinah, medtem ko manjše pekarne – zaradi omejenih virov ali morda manjše zavezanosti – pogosto zaostajajo.
Po raziskavi, ki jo je objavila znanstvena revija Frontiers in Nutrition, je najnižjo vsebnost soli mogoče najti v črnem pšeničnem in rženem kruhu, medtem ko beli kruh, predvsem tisti iz manjših pekarn, pogosto vsebuje največ soli. Razlika med enim in drugim pa je pogosto večja, kot si mislimo – tudi do 15 %.


Kakšno vlogo ima kruh pri našem zdravju?
Poglejmo statistiko: povprečen Slovenec dnevno zaužije 10 gramov soli, kar je dvakrat več od priporočene količine. Medtem ko moški vodijo s povprečjem 11,7 g/dan, ženske zaužijejo nekoliko manj, približno 8,7 g/dan. Priporočenih 5 gramov soli na dan dosega le 12 % prebivalcev, večinoma žensk. In kruh pri tem igra pomembno vlogo.

Znanstveniki pogosto poudarjajo, da bi znižanje soli v kruhu, ki ga uživajo vse generacije, lahko imelo neposreden pozitiven učinek na zdravje prebivalstva. Manj soli v kruhu pomeni tudi manj pritiska na ledvice, srce in ožilje, kar bi dolgoročno zmanjšalo število primerov hipertenzije in srčno-žilnih bolezni.
Rešitve na dlani – toda, ali jih sploh izkoriščamo?
Rešitve so preproste, a jih pogosto ignoriramo. Izbiranje črnega kruha, ki vsebuje več vlaknin in manj soli, lahko znatno pripomore k zdravju. Vendar pa potrošniki pogosto posegamo po belem kruhu zaradi njegovega okusa in mehkobe – a ali smo pripravljeni plačati s svojim zdravjem?
Poleg tega bi lahko zakonodaja igrala ključno vlogo. V Sloveniji zakon ne določa zgornje meje za vsebnost soli v kruhu, kar pomeni, da je vse odvisno od dobre volje proizvajalcev. To je v popolnem nasprotju z nekaterimi državami, kot sta Velika Britanija ali Finska, kjer zakonodaja strogo omejuje vsebnost soli v osnovnih živilih.
Tukaj je še ena zanimivost: jodiranje soli, ki je v Sloveniji obvezno, preprečuje pomanjkanje joda. Čeprav se spodbuja zmanjšanje soli, je pomembno, da jodirana sol ostaja del prehrane, saj preprečuje številne zdravstvene težave, povezane s pomanjkanjem joda.
Kako zmanjšati vnos soli – vsakodnevni nasveti za potrošnike
Kaj lahko naredimo sami? Tukaj je nekaj praktičnih nasvetov, ki jih je priporočila tudi raziskovalka Saša Kugler v okviru projekta Manjsoli.si:
- 1. Berite deklaracije. Če kupujete predpakirane pekovske izdelke, preverite vsebnost soli – običajno je navedena na embalaži.
- 2. Uporabite aplikacije, kot je VešKajJeš. Te aplikacije vam pomagajo prepoznati živila z manjšo vsebnostjo soli.
- 3. Izogibajte se dodatnemu dosoljevanju. Večina jedi že vsebuje dovolj soli, zato dodatno soljenje pogosto ni potrebno.
- 4. Izbirajte črni ali rženi kruh. Ne samo, da vsebuje manj soli, ampak tudi več koristnih vlaknin, ki pripomorejo k boljši prebavi.
Kaj nas čaka v prihodnje?
Čeprav se trend zniževanja soli nadaljuje, ostaja vprašanje, ali je tempo dovolj hiter, da bi videli konkretne učinke na zdravje prebivalstva. Obenem je treba spomniti, da kruh ni edini vir soli – mesni izdelki, siri in pripravljeni obroki prav tako prispevajo k visokim vrednostim.
Ali smo kot družba pripravljeni na spremembo okusa, ki jo prinaša manj soli? Kot je povedal prof. dr. Igor Pravst, direktor Inštituta za nutricionistiko: “Postopno zniževanje soli je za potrošnike skoraj neopazno, vendar dolgoročno izjemno učinkovito.” To je lahko ključ do uspeha – manjše spremembe, ki skupaj prinesejo velike rezultate.
Slovenci smo še vedno daleč od priporočene meje vnosa soli. Čeprav kruh ni edini vir soli v naši prehrani, predstavlja enega največjih prispevkov k njenemu prekomernemu vnosu. Izbira bolj zdravega kruha, branje deklaracij in večja ozaveščenost o vsebnosti soli lahko že danes pripomorejo k boljšemu zdravju. Hkrati bi morali proizvajalci kruha in politika narediti več za sistemsko zmanjšanje vsebnosti soli – ne le v kruhu, ampak tudi v drugih osnovnih živilih.
Naslednjič, ko segate po svoji najljubši štruci kruha, pomislite – ali gre za izbiro, ki vam koristi, ali za izbiro, ki vam škoduje?
Napisal: N. Z.
Vir: NIJZ, Pexels, www