Ne boste verjeli! Sin skrival smrt matere in leta prejemal njeno pokojnino!

V pokojninskih sistemih po svetu se občasno odkrijejo neverjetne nepravilnosti – od prejemanja pokojnin s strani ljudi, ki so že zdavnaj preminuli, do finančnih lukenj, ki jih takšne napake povzročajo. Nedavno je Elon Musk opozoril, da v Združenih državah pokojnine prejemajo tudi osebe, stare neverjetnih 220 let. Čeprav se takšna izjava sliši absurdno, pa dejanski podatki kažejo, da je v sistemu na deset tisoče ljudi, ki so že mrtvi, a še vedno prejemajo socialne transferje. In če se to dogaja v ZDA, se lahko vprašamo – ali je to mogoče tudi v Sloveniji?

Prejemniki pokojnin v Sloveniji: kdo so najstarejši?

V Sloveniji je leta 2023 pokojnino prejemalo 638.802 upravičencev, od tega je bilo več kot 62.000 starejših od 85 let. Po podatkih iz leta 2016 je najstarejši prejemnik vdovske borčevske pokojnine štel 110 let, najstarejši prejemnik starostne borčevske pokojnine 105 let, invalidske pa 100 let. Čeprav to samo po sebi ni dokaz nepravilnosti – ljudje živijo vedno dlje – se vendarle zastavlja vprašanje, ali je možno, da v sistemu ostajajo tudi tisti, ki jih v resnici že dolgo ni več?

Primer iz Slovenije: Sin prikrival smrt svoje matere

ZPIZ je pred kratkim razkril en primer, kjer se je zgodila točno takšna zloraba. Sin je več let prikrival smrt svoje matere, zaradi česar je ta še naprej prejemala pokojnino. Zavod je, ko je pridobil uradne informacije, nemudoma ustavil izplačila, prekinil zdravstveno zavarovanje in začel postopke za izterjavo že izplačanega denarja.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Ni pa to osamljen primer. V Sloveniji sicer nimamo uradnih podatkov o obsegu takšnih zlorab, a je iz prakse jasno, da so sistemske luknje možne. Čeprav se evidence redno posodabljajo, lahko v določenih primerih – predvsem pri ljudeh, ki živijo v tujini – podatki o smrti pridejo do zavoda z zamikom. In ta zamik lahko pomeni več mesecev ali celo let neupravičeno prejetih sredstev.

Kako se lahko zgodi, da mrtvi še naprej prejemajo pokojnino?

Postopek odjave umrlega iz sistema je v Sloveniji relativno strog, a vendarle obstajajo možnosti za napake.

• Domači upokojenci: Za slovenske državljane, ki živijo v Sloveniji, ZPIZ vsakodnevno prejema podatke o smrti iz Centralnega registra prebivalstva (CRP). V teoriji to pomeni, da je napaka malo verjetna – a le, če sistem deluje brezhibno.
• Tujci in prejemniki iz tujine: Pri upokojencih, ki živijo v tujini, pa lahko stvari postanejo bolj zapletene. Zavod podatke pridobiva preko tujih institucij, kar pomeni, da lahko pride do zamud. V določenih primerih morajo upravičenci vsako leto predložiti potrdilo o življenju, a če tega ne storijo, se lahko izplačila kljub temu nadaljujejo, dokler zavod ne pridobi uradnih podatkov.

Kaj pa denar? Se lahko vrne?

Ko se ugotovi, da je pokojnina izplačana osebi, ki je že umrla, se začne postopek izterjave. Obstaja več načinov, kako se lahko zavod poskuša dokopati do denarja:

1. Vračilo sredstev preko banke – če so bila nakazila še na računu umrlega, lahko banka zavodu samodejno vrne sredstva.
2. Izterjava od dedičev – če je nekdo po smrti pokojnika dvigoval ali porabil denar, lahko zavod sproži postopek vračila, bodisi prostovoljno bodisi preko sodišča.
3. Izvršba – če se ugotovi, da je šlo za namerno zlorabo, lahko zavod vloži tudi prijavo na FURS in sproži davčno izvršbo.

So takšne zlorabe pogoste?

Uradnih podatkov o številu tovrstnih primerov v Sloveniji ni, a če sklepamo po primerih iz drugih držav, bi lahko bil obseg večji, kot si mislimo. Italija je leta 2013 ugotovila, da je v enem letu izplačala pokojnine več kot 4.000 mrtvim prejemnikom, pri čemer je šlo za več milijonov evrov neupravičeno nakazanega denarja. V Franciji so leta 2019 razkrili, da je kar 3.000 oseb, starejših od 120 let, še vedno prejemalo socialne transferje – kar je seveda nemogoče.

V Sloveniji morda ne gre za tako množične primere, a je jasno, da sistemske luknje obstajajo. Najbolj kritične točke so:

• Prejemniki pokojnin, ki živijo v tujini – saj se podatki o smrti ne posodabljajo sproti.
• Osebe, ki nimajo ožjih družinskih članov – saj ni nikogar, ki bi obvestil institucije.
• Primeri goljufij – kjer dediči namenoma skrivajo smrt in dvigujejo pokojnino.

Kako preprečiti prihodnje zlorabe?

ZPIZ ima že zdaj več varoval, a bi jih lahko še izboljšali: ✔ Boljša mednarodna povezanost z evidencami umrlih – za hitrejše prenose podatkov iz tujine.

• Obvezna letna potrdila o življenju za vse prejemnike v tujini – kar bi močno zmanjšalo možnosti napak.
• Avtomatizirano sledenje sumljivih transakcij – če denar dlje časa ne zapusti računa prejemnika, bi to lahko sprožilo preverjanje.

So “pokojninski vampirji” realnost ali mit?

Čeprav so v Sloveniji odkriti primeri redki, pa ne moremo izključiti, da obstajajo tudi drugi, ki jih še nismo zaznali. Sistemske pomanjkljivosti pri preverjanju tujcev in tistih brez družine omogočajo možnost zlorab, kar pomeni, da bi bila lahko številka višja, kot se zdi na prvi pogled.

Ali res plačujemo pokojnine tudi mrtvim? Uradni viri pravijo, da so takšni primeri izjemni, a če nas zgodbe iz drugih držav česa učijo, je to dejstvo, da je vsaka država lahko ranljiva za takšne napake.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije

Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Vprašanje je le – koliko jih je v Sloveniji?

Pripravil: E. K. Vir: Slovenske novice, Freepik