Ne boste verjeli! Toliko Slovencev zdaj zasluži več kot 74.000 € na leto!
V Sloveniji smo priča izjemnemu finančnemu preobratu – število najbolje plačanih zaposlenih je v lanskem letu doseglo rekordno rast. Čeprav so visoke plače dolgo veljale za privilegij peščice, ki jih srečujemo predvsem v vrhovih menedžmenta in določenih specializiranih poklicih, podatki Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) kažejo, da se je krog tistih, ki prejemajo nadpovprečne dohodke, znatno razširil.
A kaj to pomeni za povprečnega Slovenca? So visoke plače res odraz zdravega gospodarstva ali le posledica inflacije in pomanjkanja kadrov? Pogledali smo, kaj stoji za temi številkami.
Skoraj 20-odstotni skok pri najbolje plačanih – naključje ali trend?
Podatki FURS razkrivajo presenetljivo dejstvo – število zaposlenih v najvišjem dohodninskem razredu, torej tistih, katerih letni dohodek presega 74.000 evrov, se je povečalo za kar 20 odstotkov. Leta 2022 jih je bilo 5.158, leto kasneje že 6.186.
Čeprav je to še vedno le 0,4 odstotka vseh davčnih zavezancev, je njihova gospodarska moč izjemna – skupaj so ustvarili skoraj 950 milijonov evrov dohodka za odmero dohodnine, kar pomeni, da si ta peščica razdeli več kot 3,2 odstotka vseh dohodkov v Sloveniji.
V povprečju je dohodek zavezanca iz tega razreda znašal 153.544 evrov, kar je več kot osemkrat več od povprečnega dohodka vseh zaposlenih, ki znaša 18.922 evrov.
Kateri sektorji izstopajo?
Seveda, vsi ne morejo biti v tem ekskluzivnem klubu. Kateri poklici in panoge torej prinašajo najvišje zaslužke?
- Farmacevtska industrija ostaja v vrhu – v Leku je povprečna bruto plača v letu 2023 znašala 4.087 evrov, v Krki pa 3.814 evrov.
- Finančni in tehnološki sektor prav tako beležita visoke prihodke, pri čemer so najbolj iskani programerji, analitiki in finančni svetovalci.
- Menedžment je pričakovano na vrhu lestvice – najvišja letna bruto plača v Sloveniji je lani znašala 3,2 milijona evrov, sledili sta plači v višini 1,6 milijona in 1,36 milijona evrov. Po dostopnih podatkih je najvišji dohodek prejel Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke.
Zakaj so plače tako hitro rasle?
Leto 2023 je bilo izjemno dinamično, ne le v Sloveniji, ampak po celotni Evropi. Inflacija, višje cene energentov, rast minimalne plače in pomanjkanje kvalificirane delovne sile so prisilili delodajalce k dvigu plač.
- Minimalna plača se je zvišala za 12 odstotkov, kar je ustvarilo pritisk na celoten plačni sistem.
- Inflacija se je še vedno gibala okoli 4 odstotkov, kar je pomenilo, da so morali delodajalci delno indeksirati dohodke.
- Pomanjkanje kadrov je delovalo kot katalizator – zaposleni v iskanih panogah so imeli močnejšo pogajalsko pozicijo, kar je prispevalo k dvigu plač.
Vse to je pripeljalo do 9,7-odstotne rasti povprečne plače v enem letu, kar presega celo gospodarsko rast, ki je bila le 1,6-odstotna.
Kdo vse to financira? Davčni sistem pod drobnogledom
Seveda višje plače pomenijo večje davčne obremenitve, kar je eden glavnih razlogov, da je FURS pobral rekordnih 25,1 milijarde evrov javnofinančnih dajatev. Davčni prihodki so zrasli za 11,7 odstotka, kar kaže na moč gospodarstva in dvig življenjskega standarda.
- Prispevki za socialno varnost so največji vir proračuna – večina tega denarja roma v zdravstveno in pokojninsko blagajno.
- Dohodnina se je povečala, predvsem zaradi več zaposlenih v najvišjih dohodninskih razredih.
- Davčni izplen iz kapitala (dividende, obresti, najemi) se je povečal za osupljivih 22,2 odstotka!
Poleg tega je FURS zaznal drastično povečanje prijav bančnih računov v tujini, predvsem pri neo bankah, kot sta Revolut in N26. Število bančnih računov Slovencev v Litvi, kjer ima sedež Revolut, je skočilo s 50.000 leta 2020 na skoraj 180.000 v letu 2024!
Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Vprašanje, ki se postavlja, je jasno: ali bo trend rasti plač nadaljeval ali nas čakajo ohladitve?
- Močan trg dela in pomanjkanje kadrov – če se ta trend nadaljuje, bodo podjetja še naprej dvigovala plače, da bi zadržala najboljše zaposlene.
- Inflacija je v umirjanju, kar pomeni, da dvigi plač morda ne bodo več tako nujni.
- Spremembe v davčni politiki? Vlada že razmišlja o morebitnih prilagoditvah dohodninske lestvice, da bi zmanjšala obremenitev srednjega sloja.
Ena stvar pa je gotova – Slovenija vstopa v obdobje, ko postajajo visoke plače vse bolj realnost in ne več zgolj privilegij peščice.
Pripravil: E. K. Vir: FURS, Freepik
