»Ne more sedeti na dveh stolih«: Sajovic pozval Stevanovića k odstopu – Matej Lahovnik zdaj opozarja na primer Igorja Zorčiča izpred nekaj let (FOTO)
Izjava Boruta Sajovica, da bi morala Resnica, če ostane v opoziciji, »vrniti« mesto predsednika državnega zbora, je odprla staro parlamentarno rano. Miro Haček in Matej Lahovnik zdaj opozarjata na primer Igorja Zorčiča – in vprašanje postaja neprijetno: ali danes za Stevanovića res veljajo drugačna pravila kot nekoč za Zorčiča?
Ko se zgodovina vrne skozi ista vrata
V slovenski politiki se nekatere zgodbe nikoli zares ne končajo. Samo malo počakajo, zamenjajo obraze in se vrnejo v novi preobleki. Tokrat se je razprava vnela po izjavi vodje poslancev Svobode Boruta Sajovica, ki je ocenil, da Resnica ne more »sedeti na dveh stolih« in da bi morala, če bo opozicijska stranka, vrniti mesto predsednika državnega zbora. Ta položaj trenutno zaseda predsednik Resnice Zoran Stevanović, zato je izjava v političnem prostoru odmevala precej glasno. Toda kmalu se je oglasil tudi profesor Miro Haček. Spomnil je na Igorja Zorčiča, nekdanjega predsednika državnega zbora, ki po razpadu razmerij v takratni koaliciji prav tako ni več politično podpiral vlade. »Karma je res hudič,« je zapisal Haček in vprašal, ali je Zorčič takrat vrnil mesto predsednika DZ ter ali so ga v takratnem KUL k temu pozivali. S tem je odprl vprašanje, ki gre naravnost v srce politične doslednosti.
Zorčič ni odšel sam, odločal je državni zbor
Primerjava ni iz trte izvita. Igor Zorčič je leta 2021 po izstopu iz SMC ostal predsednik državnega zbora, čeprav ga takratna koalicija ni več štela za svojega. Sledili so poskusi razrešitve, toda za uspeh je bilo treba zbrati najmanj 46 poslanskih glasov. To se ni zgodilo. Za razrešitev je glasovalo 45 poslancev, dve glasovnici pa sta bili neveljavni. Še bolj zanimivo je, da so opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in skupina nepovezanih poslancev glasovanje obstruirale. Zorčič je tako ostal na položaju, čeprav je bil njegov politični položaj očitno predmet ostrih razprav. In prav ta del zgodbe danes najbolj bode v oči tiste, ki opozarjajo na dvojna merila.
Karma je res hudič… še ne tako dolgo nazaj je bil predsednik DZ gospod Zorčič, ki tudi ni podpiral vlade in je bil torej opozicija.
— Miro Haček (@MHacek) May 5, 2026
Pa je vrnil mesto predsednika DZ???
Pa so ga v takratnem KUL k temu pozivali??? https://t.co/PZcbsZUTbg
Pravila so jasna, politika pa jih rada razteguje
Predsednik državnega zbora funkcije ne izgubi samodejno zato, ker njegova stranka pristane v opoziciji. Lahko odstopi, lahko ga razreši državni zbor, politični pritisk pa sam po sebi ni dovolj. Zato Matej Lahovnik ocenjuje, da bi lahko Stevanović Sajovicu odgovoril skoraj enako, kot je Zorčič nekoč odgovarjal pozivom k odstopu: državni zbor me je imenoval in samo državni zbor me lahko razreši.
In tu je bistvo zapleta. Če je bilo nekoč dopustno, da predsednik DZ ostane na funkciji kljub spremenjeni politični sliki, bo danes težko prepričljivo razlagati, zakaj bi moralo veljati drugače. V politiki se namreč pravila najhitreje zapletejo takrat, ko jih začnejo uporabljati selektivno. Stevanovićev položaj tako ni več samo vprašanje Resnice, ampak tudi preizkus spomina, doslednosti in politične higiene vseh, ki so nekoč ob isti zgodbi ploskali drugače.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
