Ne, to ni šala – vlada ukinja dobičke zasebnim klinikam! Kaj to pomeni za tvoje zdravljenje?
Slovenija spet eksperimentira z zdravstvenim sistemom. Tokrat s predlogom novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi „zaščitil javna sredstva“. V resnici? Če bo sprejet, bi lahko zasebnike dobesedno odrezal od dobičkov. Ampak ne vseh. Samo tistih, ki sredstva (ali del njih) dobijo od ZZZS; torej koncesionarjem.
Kaj to pomeni v praksi? Zasebni izvajalci z zdravstveno koncesijo bi lahko svoj presežek porabili samo za investicije v prostore, opremo, izobraževanje in plače. Dobro, boste rekli, to ni tako napačno. Ampak – kaj pa podjetniška svoboda? Kaj pa spodbuda za investicije v zdravstvo?
„Predlog zakona ne posega v svobodno gospodarsko pobudo,“ trdi koalicija, ker koncesije „ne podeljujejo z namenom ustvarjanja dobička“. Prav. Ampak ali ni ravno zasebni sektor tisti, ki pogosto ponudi hitrejše in boljše storitve?
Zasebniki kot hrbtenica sistema – zakaj jih ‘uničevati’?
Dejstvo je: zasebni izvajalci znižujejo čakalne vrste. Čakaš mesece na magnetno resonanco? No, pri njih je hitreje. Poleg tega vlagajo v najsodobnejšo opremo in dodatne kapacitete, kar pomeni, da so pacienti hitreje obravnavani.
Poglejmo primer Digitalne slikovne diagnostike s Ptuja. O tem poroča portal Necenzurirano.si. To podjetje, ki ponuja storitve magnetne resonance, ultrazvoka, rentgena in tomografije, je imelo leta 2023 9,3 milijona evrov prihodkov, od tega jih je 7,3 milijona prišlo iz ZZZS. Dobro so delali, ustvarili skoraj štiri milijone evrov čistega dobička. In kaj so storili? Lastnikom so izplačali tri milijone. Za primerjavo: slovenske bolnišnice so v istem letu ustvarile 1,8 milijona evrov minusa. Kdo je tu neučinkovit?
Zdaj pa zakonodaja pravi: nič več izplačil dobičkov. Vse nazaj v dejavnost. Po novem bodo torej zasebni izvajalci morali delovati kot javni zavodi. Ampak – če so zasebni, zakaj bi morali slediti pravilom javnega sistema?
Je to konec zasebnih vlaganj v zdravstvo?
Treba je razumeti še nekaj. Veliko zasebnih klinik v Sloveniji ni v rokah zdravnikov, ampak investitorjev. In ne, ne govorimo samo o tujih skladih, kot je hrvaški Provectus Capital Partners, ki je leta 2023 kupil ptujskega koncesionarja za 30 milijonov evrov. Tudi slovenske zavarovalnice Triglav in Sava Re so v zadnjih letih pokupile cel kup zasebnih klinik. Diagnostični center Bled, Kirurški sanatorij Rožna dolina, MTC Fontana v Mariboru.
Zakaj? Ker so zasebne zdravstvene storitve dobičkonosne. In zdaj bo ta zakon škarje in platno dal v roke oblasti.
Kaj sledi? Zasebniki bodo oklestili svoje storitve, zmanjšali investicije – ali pa preprosto dvignili sidro in zapustili slovenski trg. Kdo bo izgubil? Pacienti.
Večni problem: odhajanje zdravnikov v tujino
Slovensko zdravstvo je v hudi krizi – to ni skrivnost. Ampak namesto da bi vlada iskala rešitve, ki bi zadržale zdravnike doma, se raje ukvarja z omejevanjem zasebnega sektorja. Mladi zdravniki so že zdaj na preizkušnji.
„Slovenija mi ne ponuja pravih pogojev. V Avstriji lahko dobim boljšo plačo, krajše delovnike in več možnosti za specializacijo,“ pravi mladi zdravnik (poroča Delo). In kdo jih lahko krivi?
Zasebni sektor je bil vedno ventil, ki je omogočal, da vsaj nekaj strokovnjakov ostane tukaj. Zdaj, ko se bo tudi njim odvzel motiv za delo, bo izseljevanje še hitrejše. Bomo res ostali brez zdravnikov?
Kaj pa se zgodi v primeru prodaje podjetja?
Če zakon resnično uveljavi omejitve pri razpolaganju z dobički, se pojavi še eno ključno vprašanje: kaj pa, če zasebni lastnik želi prodati podjetje, ki ga je zgradil iz nič? Ali bo moral tudi del kupnine podariti državi, ker je podjetje v preteklosti prejemalo javna sredstva? Če so sredstva, ustvarjena iz koncesijske dejavnosti, pravzaprav “javna sredstva”, ali to pomeni, da si država lasti tudi del vrednosti podjetja? To bi lahko vodilo do absurdne situacije, kjer bi moral podjetnik, ki je leta vlagal v razvoj storitev, opremo in strokovnjake, ob prodaji polovico izkupička prepustiti državi – ali pa bi bil prodajalec celo omejen pri tem, komu sploh lahko proda podjetje. Se bo torej koncesijske zasebnike prisililo v neprostovoljno “nacionalizacijo”?
Kaj to pomeni za tvoje zdravljenje in čakalne vrste?
Za običajnega državljana ta odločitev ne pomeni nič dobrega – prej nasprotno. Čakalne vrste v Sloveniji so že zdaj problem, ki mu ni videti konca, in zasebni izvajalci so pogosto edina rešitev za tiste, ki ne želijo ali ne morejo čakati mesece (ali celo leta) na poseg. Zasebne klinike, ki delujejo s koncesijo, so bile do zdaj eden ključnih ventilov za razbremenitev javnega sistema. Če jih zdaj država omeji pri razpolaganju z dobički in jim zmanjša motivacijo za delovanje, bo to pomenilo manj vlaganj v nove zmogljivosti, manj zdravstvenih storitev in posledično še daljše čakalne dobe.
In kaj to pomeni v praksi? Če danes na magnetno resonanco v javni bolnišnici čakaš pol leta, lahko jutri čakaš še dlje, ker bo manj koncesionarjev pripravljeno opravljati te storitve. Če danes lahko hitro prideš do specialista v zasebni ambulanti s koncesijo, boš morda v prihodnosti prisiljen iti samo v javni sistem – kjer so kapacitete že zdaj na robu zmogljivosti.
Navsezadnje pa, kdo ima korist od tega? Navadni državljan zagotovo ne. Če si bo želel hitrejšo obravnavo, mu bo ostala le možnost popolnoma samoplačniških storitev – torej večji stroški iz lastnega žepa. Država naj bi varovala javni interes, a zdi se, da bodo posledice tega zakona za bolnike ravno nasprotne od tega, kar bi si želeli.
Generalni pogled: Je ta odločitev dobra ali slaba?
Kljub dobrim namenom pa se ob tem porajajo številna vprašanja in pomisleki glede vpliva takšnih omejitev na celoten zdravstveni sistem in predvsem na splošno javnost.
- 1. Vloga zasebnih koncesionarjev v zdravstvenem sistemu
Zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti s koncesijo igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju zdravstvenih storitev v Sloveniji. S svojimi storitvami pogosto razbremenjujejo javne zdravstvene zavode, skrajšujejo čakalne vrste in zagotavljajo dodatne kapacitete ter inovativne pristope k zdravljenju. Omejevanje njihovega poslovanja bi lahko zmanjšalo njihovo motivacijo za delovanje, kar bi posledično lahko privedlo do daljših čakalnih dob in manjše dostopnosti storitev za paciente.
- 2. Posledice za kakovost zdravstvenih storitev
Zasebni izvajalci pogosto vlagajo v najnovejšo opremo, tehnologijo in izobraževanje kadra, da bi bili konkurenčni na trgu. Če bi bili omejeni pri razpolaganju z dobički, bi to lahko zmanjšalo njihovo zmožnost za takšna vlaganja, kar bi lahko negativno vplivalo na kakovost storitev, ki jih nudijo. Posledično bi lahko pacienti ostali brez dostopa do najnovejših medicinskih tehnologij in metod zdravljenja.
- 3. Pomanjkanje stimulacije za zasebne investicije
Eden izmed ključnih motivatorjev za zasebne investicije v zdravstveni sektor je možnost ustvarjanja dobička. Če se omeji možnost izplačila dobičkov, bi to lahko odvrnilo potencialne investitorje od vlaganja v zdravstveni sektor. To bi lahko pomenilo manj zasebnih sredstev za razvoj zdravstvene infrastrukture, kar bi dodatno obremenilo že tako omejena javna sredstva.
- 4. Pravna vprašanja in ustavnost predloga
Nekateri pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšne omejitve lahko predstavljale poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude, ki je zagotovljena z ustavo. Čeprav je cilj predloga zaščititi javna sredstva, je vprašanje, ali je takšen poseg sorazmeren in ali bi prestal presojo ustavnosti.
- 5. Možnost bega kadrov v tujino
Strožji pogoji za delovanje zasebnih izvajalcev bi lahko spodbudili zdravstvene delavce, predvsem mlade zdravnike, k iskanju priložnosti v tujini, kjer takšnih omejitev ni. To bi lahko še dodatno poglobilo problem pomanjkanja zdravstvenega kadra v Sloveniji.
- 6. Nejasna ločnica med javnim in zasebnim
Predlog zakona poskuša jasno razmejiti med javno in zasebno zdravstveno dejavnostjo. Vendar je v praksi ta ločnica pogosto zabrisana, saj mnogi zdravniki delujejo tako v javnem kot zasebnem sektorju. Namesto omejevanja dobičkov bi bilo morda smiselneje vzpostaviti jasna pravila in nadzor nad delovanjem zdravstvenih delavcev v obeh sektorjih ter zagotoviti transparentnost njihovega dela.
Kaj pa alternative?
Seveda, obstajajo tudi druge možnosti. Namesto da oblast blokira dobičke, bi lahko:
- Uvedla večjo transparentnost. Naj se jasno vidi, kako zasebniki porabljajo javni denar.
- Spodbujala javno-zasebna partnerstva. Zakaj bi se borili proti zasebnemu sektorju, če pa bi lahko sodelovali?
- Razvila boljši sistem regulacije. Namesto popolnih omejitev, raje boljše nadzorovane pogodbe.
Ampak ne – najlažje je enostavno prepovedati dobičke.
Komu to koristi?
Vprašajmo se, komu koristi ta zakon? Pacientom? Ne. Zdravnikom? Tudi ne.
Zdi se, da gre bolj za ideološki boj proti zasebnemu sektorju kot pa za resnično rešitev problema. Da, javni sistem potrebuje več sredstev, ampak ali jih bomo res dobili tako, da udarimo tiste, ki ga dejansko dopolnjujejo?
Kaj bo sledilo? Še daljše čakalne vrste, še več zdravnikov v tujini, še manj vlaganj v sodobno opremo.
Smo zares izbrali pravo pot?
„Vsaka vlada hoče pustiti pečat, ampak upajmo, da tokrat ne bo preglobok,“ je pred dnevi zapisal analitik v Finance. Pa poglejmo, kako globoko bodo šli.
Vir:
- gov.si (Vlada RS – predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti)
- Delo (izjave zdravnikov o razmerah v zdravstvu)
- Finance (analiza vpliva zakonodaje na zasebnike)
- Zdravniška zbornica Slovenije (mnenje o omejitvah dobičkov)
Pripravil: N. Z.
