Neizplačane plače, regres in nadure: inšpektorji letos odkrili skoraj 8.000 kršitev
Nepravilnosti pri plačah, regresu in delovnem času ostajajo resna težava slovenskih zaposlenih. Inšpektorat RS za delo je za naš portal razkril najnovejše podatke in pojasnil, kako lahko delavci ukrepajo, če delodajalec ne spoštuje njihovih pravic.
LJUBLJANA – Neizplačane plače, nepravilno evidentiranje delovnega časa in kršitve pravic zaposlenih ostajajo težava v Sloveniji. Na Inšpektoratu RS za delo so posredovali najnovejše podatke, ki kažejo, da so inšpektorji tudi letos odkrili več tisoč nepravilnosti.
Letos ugotovili že skoraj 8.000 kršitev
Po podatkih, ki jih je Inšpektorat RS za delo posredoval našemu uredništvu, so inšpektorji v letu 2026 do priprave odgovora opravili 5.445 pregledov na področju delovnih razmerij in ugotovili 7.983 kršitev. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti so izrekli 3.679 ukrepov upravne in prekrškovne narave. Podatki so začasni, saj leto še ni zaključeno.
Največ težav je povezanih s plačilom za delo. Na tem področju so letos ugotovili 2.451 kršitev, pri vodenju evidenc delovnega časa pa še 1.764 nepravilnosti. Za primerjavo so v celotnem letu 2025 na področju delovnih razmerij zabeležili 8.592 kršitev.
Plače, regres in delovni čas pod drobnogledom
Med najpogostejšimi nepravilnostmi so kršitve, povezane z izplačevanjem plač, dodatkov, regresa in povračil stroškov v zvezi z delom. Pomembno področje nadzora ostajajo tudi evidence delovnega časa, ki morajo prikazovati dejansko opravljene ure in omogočati pravilen obračun plačila.
Inšpektorji letos posebej preverjajo izplačevanje plač, letnega in zimskega regresa ter spoštovanje pravil o minimalni plači. Usmerjene nadzore izvajajo tudi v gostinstvu in gradbeništvu, kjer so v preteklosti ugotavljali številne nepravilnosti.
Kaj lahko storite, če vam delodajalec ne izplača plače?
Če delodajalec ne spoštuje pravic iz delovnega razmerja, lahko zaposleni po 200. členu Zakona o delovnih razmerjih pisno zahteva odpravo kršitve. Če delodajalec v osmih delovnih dneh po prejemu zahteve nepravilnosti ne odpravi, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Pri neizplačanih plačah in drugih denarnih terjatvah velja pomembna posebnost. Delavec lahko plačilo zahteva neposredno pred delovnim sodiščem, ne da bi moral pred tem uporabiti opisani postopek pisnega opozorila. Terjatve iz delovnega razmerja praviloma zastarajo v petih letih.
Na inšpektoratu posebej poudarjajo, da inšpektor delavcu ne more izterjati neizplačane plače. Lahko ugotavlja nepravilnosti in ukrepa zoper delodajalca, za izterjavo denarja pa je pristojno delovno sodišče.
Vas je strah prijaviti delodajalca? Inšpektor mora varovati vir prijave
Zaposleni se ob kršitvah pogosto znajdejo pred vprašanjem, kako ukrepati, ne da bi ogrozili svojo zaposlitev. Na Inšpektoratu RS za delo pojasnjujejo, da morajo inšpektorji varovati vir prijave in informacij, na podlagi katerih opravljajo nadzor.
Prijavo je mogoče podati na območno enoto inšpektorata, ki je pristojna glede na sedež delodajalca. Priporočljivo je, da zaposleni čim natančneje opiše nepravilnosti in priloži razpoložljive dokaze, kot so pogodba o zaposlitvi, plačilne liste, evidence opravljenih ur in morebitna pisna komunikacija.
Na inšpektorja se je mogoče obrniti tudi osebno, ob ponedeljkih in sredah med 9. in 11. uro, na naslovih območnih enot. Kontaktni podatki in obrazec za prijavo so objavljeni na uradni spletni strani Inšpektorata RS za delo.
Napisal: K. J.
Vir: Inšpektorat RS za delo
