Neprofitno stanovanje: dohodkovni cenzus – preverite svojo mejo, preden oddate vlogo
Bi radi kandidirali za neprofitno stanovanje, vendar ne veste, ali so vaši prihodki previsoki? Neprofitno stanovanje dohodkovni cenzus je eden ključnih pogojev, ki lahko odloči, ali boste na razpisu sploh lahko sodelovali. Meje so precej višje, kot marsikdo pričakuje, pomembna pa je tudi razlika med prednostnima listama A in B.
Za številne posameznike in družine je javno najemno stanovanje ena redkih možnosti, kako priti do dolgoročno varnejšega bivanja ob najemnini, ki je praviloma bistveno ugodnejša od tržne. A pri prijavi hitro nastane zmeda. Koliko lahko zasluži samska oseba? Kaj pa par z dvema otrokoma? Ali se gleda samo plača? In ali lahko kandidira nekdo, ki ima nekaj prihrankov ali delež nepremičnine?
Pri tem je najpomembneje razumeti, da neprofitno stanovanje dohodkovni cenzus ni en sam znesek za vse prosilce. Zgornja meja je odvisna predvsem od števila članov gospodinjstva.
Neprofitno stanovanje dohodkovni cenzus: meje so odvisne od gospodinjstva
Stanovanjski zakon določa zgornjo mejo dohodka, do katere je gospodinjstvo lahko upravičeno do javnega najemnega stanovanja. Pri enočlanskem gospodinjstvu meja znaša 200 odstotkov povprečne mesečne neto plače v državi, pri dvočlanskem 250 odstotkov, pri tričlanskem 315 odstotkov, pri štiričlanskem 370 odstotkov, pri petčlanskem 425 odstotkov in pri šestčlanskem 470 odstotkov. Za vsakega naslednjega člana se meja zviša še za 25 odstotnih točk.
Za razpise v letu 2026 je zelo pomemben podatek, da je povprečna mesečna neto plača v Sloveniji za leto 2025 znašala 1.602,05 evra.
Če te odstotke pretvorimo v konkretne zneske, dobimo približne zgornje mesečne meje:
1-člansko gospodinjstvo: 3.204,10 evra
2-člansko gospodinjstvo: 4.005,12 evra
3-člansko gospodinjstvo: 5.046,46 evra
4-člansko gospodinjstvo: 5.927,59 evra
5-člansko gospodinjstvo: 6.808,71 evra
6-člansko gospodinjstvo: 7.529,64 evra
To so številke, ki marsikoga presenetijo. Samska oseba torej zaradi neto plače 1.500 ali 2.000 evrov še zdaleč ni avtomatično izločena iz možnosti prijave.
Pri konkretnem razpisu je kljub temu vedno treba preveriti njegove pogoje in obdobje, iz katerega se upoštevajo dohodki.
Pozor: danes se uradno govori o javnih najemnih stanovanjih
Če na spletu iščete izraz neprofitno stanovanje dohodkovni cenzus, boste še vedno našli ogromno informacij pod izrazom »neprofitno stanovanje«. Toda zakonodaja po spremembah uporablja predvsem pojem javno najemno stanovanje.
Za prosilca je pomembnejše nekaj drugega: osnovna logika ostaja podobna. Gre za stanovanja, ki se oddajajo pod posebnimi pogoji in z neprofitno najemnino, prosilec pa mora izpolnjevati zakonske in razpisne pogoje.
Zato vas drugačno ime ne sme zavesti. Če občina ali stanovanjski sklad objavi razpis za javna najemna stanovanja, gre praviloma za področje, ki ga ljudje še vedno poznajo pod izrazom neprofitna stanovanja.
Obstajata dve pomembni meji: lista A in lista B
Največ zmede povzroča dejstvo, da zgornji cenzus za pridobitev stanovanja ni edina dohodkovna meja.
Novi pravilnik določa še meje za uvrstitev na prednostno listo A. Na to listo se uvrščajo gospodinjstva z nižjimi dohodki. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 90 odstotkov povprečne neto plače, za dve osebi 135 odstotkov, za tri 165 odstotkov, za štiri 195 odstotkov, za pet 225 odstotkov in za šest 255 odstotkov. Za vsakega naslednjega člana se meja zviša za 20 odstotnih točk.
Če upoštevamo povprečno neto plačo za leto 2025, so okvirne meje za listo A:
1 oseba: 1.441,85 evra
2 osebi: 2.162,77 evra
3 osebe: 2.643,38 evra
4 osebe: 3.124,00 evra
5 oseb: 3.604,61 evra
6 oseb: 4.085,23 evra
Če dohodek gospodinjstva presega mejo za listo A, to še ne pomeni, da je prosilec izpadel. Če še vedno izpolnjuje splošni zgornji dohodkovni pogoj, se lahko uvrsti na prednostno listo B.
Prav zato je pri vprašanju neprofitno stanovanje dohodkovni cenzus zelo pomembno razlikovati med mejo za samo upravičenost in mejo, ki določa, na katero listo se prosilec uvrsti.
Primer: samska oseba z 1.700 evri prihodka
Predstavljajmo si samsko osebo, katere upoštevani povprečni mesečni dohodek znaša 1.700 evrov.
Splošna zgornja meja za eno osebo je glede na povprečno neto plačo za leto 2025 približno 3.204 evre. Tak prosilec je torej daleč pod splošnim dohodkovnim cenzusom.
Toda meja za listo A je približno 1.442 evrov. Ker 1.700 evrov to mejo presega, bi tak prosilec glede na dohodek sodil na listo B, če izpolnjuje tudi druge pogoje razpisa.
To lepo pokaže, zakaj zgolj podatek o plači ne pove vsega.
Štiričlanska družina ima precej višjo dovoljeno mejo
Poglejmo še družino z dvema odraslima in dvema otrokoma. Gre za štiričlansko gospodinjstvo.
Pri takem gospodinjstvu je splošna zgornja meja določena pri 370 odstotkih povprečne neto plače. Ob povprečni plači za leto 2025 to pomeni približno 5.927,59 evra mesečnega dohodka gospodinjstva.
Meja za listo A pa znaša okoli 3.124 evrov.
Če imata starša denimo skupaj 2.800 evrov upoštevanega mesečnega dohodka, bi bilo gospodinjstvo po dohodku znotraj meje za listo A. Če bi njun dohodek znašal 4.000 evrov, bi presegla mejo za listo A, vendar bi bila še vedno pod splošnim cenzusom.
Zato neprofitno stanovanje dohodkovni cenzus pri družinah pogosto dopušča precej višje skupne prihodke, kot ljudje pričakujejo.
Ne gleda se nujno samo vaša zadnja plača
Pogosta napaka je prepričanje, da bo stanovanjski sklad pogledal zadnjo plačilno listo in na tej podlagi sprejel odločitev.
Postopek je širši. Pri vlogi se preverjajo dohodki članov gospodinjstva in podatki za obdobje, ki ga določa zakon oziroma konkretni razpis. Novi pravilnik med drugim določa, da mora prosilec navesti tudi morebitne neobdavčljive dohodke in prejemke ter predložiti zahtevana dokazila.
Zato dva človeka z enako trenutno plačo nimata nujno enakega položaja. Razlikujejo se lahko njuni drugi prihodki, število članov gospodinjstva in obdobje, iz katerega se prihodki ugotavljajo.
Najvarneje je, da pred prijavo ne računate zgolj osnovne mesečne plače, ampak natančno preberete določbe konkretnega razpisa.
Nizek dohodek še ni zagotovilo za stanovanje
Neprofitno stanovanje dohodkovni cenzus je samo eden od pogojev.
Zakon med drugim določa tudi pogoje glede stanovanja in drugega premoženja. Prosilec oziroma člani njegovega gospodinjstva praviloma ne smejo biti lastniki ali solastniki drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe oziroma imeti drugega premoženja nad zakonsko določeno mejo. Pri drugem premoženju zakon kot pomembno mejo določa 60 odstotkov vrednosti primernega stanovanja.
To pomeni, da se lahko zgodi nekaj, kar prosilce pogosto preseneti: dohodek je dovolj nizek, vendar vloga zaradi premoženjskega položaja vseeno ni uspešna.
Posebej previdni morajo biti tisti, ki imajo solastniški delež nepremičnine, podedovano premoženje ali drugo premoženje večje vrednosti.
Tudi prebivališče je pomembno
Med osnovnimi pogoji zakon praviloma zahteva tudi stalno prebivališče na območju občine, stanovanjskega sklada oziroma organizacije, kjer oseba kandidira za stanovanje.
Posamezni razpisi lahko določajo še dodatne pogoje in merila. Zato ni dovolj pogledati samo tabele dohodkov. Nekdo lahko izpolnjuje neprofitno stanovanje dohodkovni cenzus, vendar mu manjka drug obvezen pogoj iz razpisa.
Zakaj nekateri dobijo več točk?
Tudi če izpolnjujete vse osnovne pogoje, stanovanja ne dobite samodejno. Število razpoložljivih stanovanj je omejeno, zato se prosilci razvrščajo glede na točke.
Pravilnik omogoča upoštevanje stanovanjskega statusa in različnih prednostnih kategorij. Posamezni najemodajalec pa v razpisu določi, kako bodo prosilci razvrščeni in katere skupine bodo imele prednost.
Zato sta dve ločeni vprašanji: ali ste upravičeni do kandidature in koliko možnosti imate, da boste glede na število točk dejansko prišli dovolj visoko na seznamu.
Najpogostejše napake pri prijavi
Prva napaka je, da prosilec sam oceni, da zasluži preveč, in se sploh ne prijavi. Kot kažejo aktualne meje, je lahko splošni neprofitno stanovanje dohodkovni cenzus precej visok.
Druga napaka je zamenjevanje meje za listo A s splošnim zgornjim cenzusom. Če presežete mejo za listo A, to še ne pomeni avtomatične izločitve.
Tretja težava so napačno navedeni člani gospodinjstva oziroma prihodki. Četrta je spregledano premoženje, zlasti lastniški ali solastniški deleži nepremičnin.
Peta napaka pa je najbolj preprosta: prosilec pogleda splošna pravila, ne prebere pa konkretnega razpisa. Prav razpis določi roke, zahtevana dokazila, dodatne pogoje, način točkovanja in število stanovanj.
Kaj se zgodi po oddaji vloge za neprofitno stanovanje?
Ko vlogo oddate, se postopek še zdaleč ne konča. Najemodajalec oziroma stanovanjski sklad najprej preveri, ali je bila vloga oddana pravočasno in ali vsebuje vsa zahtevana dokazila. Če dokumentacija ni popolna, lahko prosilca pozove k dopolnitvi. Prav zato je pomembno, da spremljate pošto in morebitna obvestila, saj lahko zamujen rok za dopolnitev vpliva na obravnavo vloge.
Sledi preverjanje dohodkov, premoženja, članov gospodinjstva in drugih pogojev. Neprofitno stanovanje dohodkovni cenzus je pri tem le eden od elementov. Če prosilec izpolnjuje osnovne pogoje, se njegova vloga nato točkuje glede na merila posameznega razpisa.
Po končanem postopku se oblikuje prednostna lista. Na njej so prosilci razvrščeni glede na doseženo število točk, vendar visoka uvrstitev še ne pomeni nujno takojšnje vselitve. Veliko je odvisno od števila stanovanj, ki so dejansko na voljo.
Če je prosilec uspešen, ga najemodajalec pozove k nadaljnjim postopkom in sklenitvi najemne pogodbe. Če stanovanja ne dobi, pa je smiselno spremljati naslednje razpise, saj se lahko pogoji, število stanovanj in konkurenca med prosilci od razpisa do razpisa precej razlikujejo.
Pred oddajo vloge naredite svoj izračun
Če vas zanima neprofitno stanovanje dohodkovni cenzus, začnite s številom oseb, ki bodo dejansko sestavljale gospodinjstvo. Nato seštejte prihodke, ki se upoštevajo po pravilih razpisa, in rezultat primerjajte z dohodkovno mejo.
Ločeno preverite še mejo za listo A. Tako boste približno vedeli, ali sodite na listo A ali B.
Nato preverite premoženje, prebivališče in vse dodatne pogoje konkretnega razpisa. Šele kombinacija vseh teh podatkov pokaže, ali imate realne možnosti za uspešno prijavo.
Pomembno pa je vedeti predvsem to: tudi razmeroma solidna plača sama po sebi ne pomeni, da ste za javno najemno stanovanje avtomatično »prebogati«. Meje so odvisne od gospodinjstva in so pri veččlanskih družinah lahko presenetljivo visoke.
Pripravil: I.M.
Vir: PISRS, Freepik, Facebook
