Nesojena slovenska predsednica praznuje, najbolj hvaležna partnerju, ki je 26 let starejši; spoznala sta se med študijem: on profesor, ona študentka
Krajnikova ga je v tem obdobju spremljala in tam nadaljevala tudi raziskovalno delo in študijsko dejavnost, za kar so jo kasneje kritizirali kot “prvo damo” Moravč.
MORAVČE – „Srčna hvala vsem, ki ste mi ta teden polepšali vstop v štirideseta. Hvala Suzana, bestička moja, za ves trud, darila in vse skrite načrte (nikoli v lajfu si ne bi mislila, da bom imela tale mlaj! ), Jera za presenečenje, Nina, Andreja in Greti za loško praznovanje, Yana, s katero me je povezalo tako lepo sodelovanje. Hvala prijateljem iz vseh strani neba od Avstralije, Francije, Ukrajine, Srbije. In seveda hvala Milan za vse, kar je z besedami neopisljivo. Obratno od tega, kar se običajno pričakuje: življenje je z vsakim letom lepše in lažje. Imam zdravje, imam čas, imam svojo misijo. In hvaležna sem, da imam ob sebi tako čudovite ljudi. Merci, gracias, djakuju & hvala puno,“ je na Facebooku zapisala Nina Krajnik.
Krajnikova se je v zapisu dotaknila predvsem svojega partnerja Milana (Balažica).
Nina Krajnik in Milan Balažic sta partnersko povezana že od leta 2006, ko sta se spoznala med njenim študijem na FDV v Ljubljani. Sam Balažic, profesor, diplomat, politolog in pesnik, je bil med letoma 2011 in 2014 slovenski veleposlanik v Avstraliji in Novi Zelandiji. Krajnikova ga je v tem obdobju spremljala in tam nadaljevala tudi raziskovalno delo in študijsko dejavnost, za kar so jo kasneje kritizirali kot “prvo damo” Moravč
Doktorica
Nina Krajnik, rojena 9. junija 1985 v Kranju, je doktorica filozofije in licencirana psihoanalitičarka, ki deluje med Ljubljano in Parizom. Je ustanoviteljica in predsednica Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo (SALP), soustanoviteljica mednarodne psihoanalitične šole na Zahodnem Balkanu in direktorica Inštituta za vojne in okoljske travme (IWET). Krajnikova je urednica glavne revije SALP Object of Desire in knjigovne zbirke Juno, hkrati pa vodi oddelek za lacanovsko psihoanalizo na Sigmund Freud University (Ljubljana – Dunaj) ter koordinira izobraževalni program Acheron.
Njena akademska pot vključuje magisterij iz kulturnih študij s temo o Finnegans Wake z vidika lacanovske psihoanalize, doktorsko disertacijo pa je posvetila sprejemanju nevronskih in psihoanalitičnih diskurzov o subjektu. Analitično je izšolana v okviru slavne francoske šole École de la Cause freudienne, pri Jacquesu‑Alainu Millerju, svoje klinično delo je izvajala v pariških ustanovah, kot so Sainte Anne, Ville Evrard in enota Jacquesa Lacana.
Pionirka lakanovske psihoanalize
Kot pionirka lakanovske psihoanalize je med leti 2015 in 2020 pomembno prispevala k vzpostavitvi klinične prakse tega pristopa v Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. V Sloveniji je bila več let osamljena glasnica prakse, danes pa SALP deluje z več psihoanalitiki – trije so del izurjene ekipe, ki jo vodi .
Njeno strokovno zanimanje sega čez vrsto disciplin: raziskuje razmerje med nevroznanostjo, psihoanalizo in simptomi tehnološkega časa, osredotoča se tudi na travme z vojnimi in tranzicijskimi izkušnjami. Poleg svojih raziskovalnih karier je dejavna v humanitarnih organizacijah, kot so Service Civil International, Seeds‑Iceland in BASIDA, kjer deluje na področju okoljskih in mirovnih projektov ter podpore ranljivim skupinam – otrokom, osebam z HIV, odvisnikom in invalidom.
Nina Krajnik se aktivno javno izraža tudi v političnih in družbenih vprašanjih. Leta 2022 je napovedala kandidaturo za predsednico Republike Slovenije in zagovarjala ustavne reforme, vključno z uvedbo predsedniškega in večinskega volilnega sistema ter oblikovanjem strokovne skupine za zgodovinski zapis 20. in 21. stoletja, kar po njenem krepi politično pismenost in enotnost v slovenskem prostoru. Znana je po analizi slovenske »levi privatizacije«, v kateri prepoznava kulturno in gospodarsko prerazporeditev moči, ki jo javno kritizira.
Doma in tujem
Njeno uspešno delo sega dlje od akademskih okvirjev, saj je sodelovala s slovenskim filozofom Milanom Balažicem, s katerim ima tudi osebno vez. Založila je avtorizirane slovenske prevode Lacanovih seminarjev, čemur je predhodilo dolgo obdobje neavtoriziranih, modificiranih prevodov – sama je zagovornica standardov kakovosti in intelektualne poštenosti.
Nina Krajnik uživa mednarodni ugled kot govorka na konferencah, predavateljica in raziskovalka. Obvlada več jezikov (slovenski, angleški, francoski, španski, srbski), kar ji omogoča raznovrstno delo, prevajanje in sodelovanje v različnih kulturnih in kliničnih kontekstih.
Za povzetek: Nina Krajnik je ena najvidnejših slovenskih intelektualk in raziskovalk, ki prepleta psihoanalizo, filozofijo, humanitarno delovanje in politično kritiko. Njena dejavnost je osredotočena na kakovostno psihoanalitično prakso, družbeno odgovornost in intelektualno emancipacijo v regiji.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook
