Netanjahu: “napadi bodo trajali tako dolgo, kot bo potrebno”
V sredini junija 2025 je prišlo do izrazite in hitre eskalacije napetosti med Izraelom in Iranom. Iran je kot odgovor na izraelski napad sprožil več valov raketnih in dronov. Izrael pa se je že odzval z zrakoplovnim napadom na različne iranske cilje. Te vključujejo tudi oddaljena letišča in druge lokacije. Konflikt je na žalost že terjal številne nedolžne civilne žrtve in ogromno materialno škodo. V konflikt med večnima nasprotnicama pa so se že vpletli tudi številni zunanji akterji.
Izraelski raketni napad na Iran
V začetku serije izmeničnih napadov je Izrael izvedel enega hujših udarov v svoji zgodovini – uničil je iransko letalsko tanker letalo na letališču v Mashhadu, približno 2.300 km od meje s Sirijo in Izraelom. Operacija je vključevala več talnih in zračnih ciljev, predvsem vojaških, vendar so bili tarče tudi nafta, infrastrukturni objekti in jedrska obveščevalna središča, kot navajajo iranski viri .
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je jasno povedal, da bodo takšni napadi potekali vse dokler Iran ne ukine svojega jedrskega programa.
Iranski odziv: rakete in droni čez mejo
Iran je odgovoril z močnim povračilom: poslal je več balističnih raket in naprednih dronov proti ciljem širom Izraela. Po poročanju je bilo izstreljenih več sto raket in dronov, uničenih pa je bilo vsaj 22 ciljev, med njimi tudi stanovanjske soseske. Število smrtnih žrtev se je že povzpelo na 24, kar kaže obseg tragedije, ki sta jo sprožila oba udarca. (Vir: x.com)
Iran trdi, da njegovi napadi niso agresivni, temveč obrambni – kot odgovor na izraelske udarce in grožnjo njihovemu jedrskemu programu. Iranski zunanji minister in druge oblasti so opozorile mednarodno skupnost na podporo ZDA Izraelu; hkrati so odločno izpostavili, da bodo napadi trajali, dokler Izrael ne ustavi svoje “agresije”.
Iranska revolucionarna garda (IRGC) je tudi izvedla napade na izraelsko diplomacijo, policijo v Teheranu in druge strateške cilje znotraj države.
Tretji akter: Hutiji iz Jemna privolili v spopad
Kot del širšega regionalnega konflikta so se po nekaterih poročilih pridružili tudi Hutiji iz Jemna, ki so, v sodelovanju z Iranom, napadli za Izrael pomembne strateške točke. To kaže na širitev bojišča prek mej Irana in Izraela.
Žrtve: razdejanje, strah in beg
Po poročanju iranske strani je bilo ubitih vsaj devet jedrskih znanstvenikov in več generalov, ranjenih pa več sto ljudi. V Izraelu pa je bilo 16. junija ubitih vsaj 24 ljudi, več sto jih je ranjenih. (Vir: wsj.com)
V več mestih so bile rakete uspešno prestreljene, a so vseeno povzročile uničenje stanovanjskih stavb in blokade prevoznih poti. Iranski prebivalci so se v paniki iz Teherana množično umaknili proti varnejšim predelom, ker so bali novih napadov.
Kdaj se bodo napadi končali – Netanjahujev časovnik
Netanjahu je izjavil, da bodo izraelski napadi nadalje potekali “tako dolgo, kot bo potrebno“ — torej vse dokler Iran ne ukine svojih jedrskih dejavnosti. To pomeni, da v odsotnosti dogovora, premirja ali pritiska zunanjih akterjev, konflikt lahko traja “tedne, ne dni“.
Diplomacija in vključenost drugih držav
Evropska unija bo na ravni zunanjih ministrov razpravljala o načinIH deeskalacije v začetku naslednjega tedna. Savdska Arabija in ZDA so že izrazile podporo mirovnim prizadevanjem, a so nasprotno reagirale na Izraelove udare na ključne infrastrukturne in jedrske tarče. Omanski pogovor o iranskem jedrskem programu je bil preložen, saj Iran pogojuje svojo udeležbo z ustavitvijo izraelskega ofenzivnega delovanja.
Pogled v prihodnost: perspektive in tveganja
Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti:
- Trajanje konflikta – brez diplomatskega interveniranja bo konflikt lahko trajal več tednov, morda mesecev.
- Širitev prizorišča – vpletenost Hutijev in potencialno libanonskega Hezbola lahko vodi do regionalnega konflikta.
- Vpliv na civilno prebivalstvo – povečano število ranjenih, premikajoča se prebivalstva in ekonomske posledice za obe strani.
- Jedrsko vprašanje – Izrael želi Iran zavezati, da bo opustil jedrske aktivnosti; Iran s tem pogojuje prekinitve napadov.
- Diplomatski pritisk – ZDA, EU, Savdska Arabija in druge sile lahko poostrijo pritisk za podpis premirja, vendar težava ostaja: ali Iran soglaša s pogojem, da prekine jedrski program?
Se rešitev skriva v dogovoru?
Napadi med Iranom in Izraelom so v začetku junija 2025 vstopili v novo fazo – središče spopadov so vojaški objekti in jedrska infrastruktura, a žrtve so predvsem civilisti. Po izraelski logiki bo ofenziva trajala do iranske ustavitve jedrskih dejavnosti; po iranski pa dokler se ne konča izraelska agresija. Brez diplomatskega preboja, vstopamo v obdobje, ki bi ga lahko označili kot “konflikt tednov in dni“. Usoda dogovora o jedrskem programu Irana bo ključna za to, ali napadi prenehajo ali pa se stopnjujejo še naprej.
Avtor: E. G.
Viri: siol.net, x.com, wsj.com, Pixabay
