Nezaslišano! 140 milijonov za dolgotrajno oskrbo so preusmerili drugam – ljudje pa ostajajo brez pomoči
Denar se steka, storitev ni. Medtem ko ljudje čakajo na pomoč na domu ali mesto v domu starejših, se milijoni iz dolgotrajne oskrbe uporabljajo za krpanje državne blagajne. Uradna pojasnila govorijo o “običajnem poslovanju”, številke pa rišejo precej drugačno sliko.
Prispevek, ki teče, oskrba, ki stoji
Vladne stranke so dolgotrajno oskrbo po zakonu dolžne zagotoviti že več let. Namesto tega so uvedle nov obvezen prispevek, ki ga plačujejo zaposleni in celo upokojenci. Rezultat? Storitev v praksi še vedno ni vzpostavljena, na računu pa se kopiči denar. Po uradnih podatkih je v zdravstveni blagajni zaradi tega nastal presežek v višini kar 140 milijonov evrov.
Kam je šel denar, namenjen oskrbi?
Del teh sredstev je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sredi januarja nakazal ministrstvu za finance v obliki depozitov. Gre za 90 milijonov evrov z ročnostjo 21 dni in dodatnih 50 milijonov evrov z ročnostjo 31 dni. Uradno – za zagotavljanje likvidnosti proračuna. Ne za oskrbo, ne za domove, ne za pomoč na domu, temveč za tekoče proračunske potrebe države.
“Običajno poslovanje” ali tiho financiranje države?
Tako ZZZS kot ministrstvo za finance poudarjata, da gre za del sistema enotnega zakladniškega računa, ki v Sloveniji deluje že desetletja. A podatki o transakcijah kažejo, da se takšno prelivanje denarja v zadnjih mesecih močno povečuje. Po neuradnih informacijah prejšnje vlade do takšnih praks niso bile naklonjene, saj se odpira vprašanje namenske porabe sredstev.
Državljani subvencionirajo proračun
Obrestni meri 1,94 in 1,91 odstotka pomenita, da bo država v nekaj tednih ustvarila okoli 184 tisoč evrov obresti. Če bi si enak denar izposojala na mednarodnih trgih, bi jo to najverjetneje stalo več. Razlika? Plačajo jo državljani – z obveznim prispevkom za storitev, ki je še ni.
Čakanje brez odgovora
Medtem ko se denar “oplemeniti”, ljudje čakajo. Na odločbe, na pomoč, na prosto posteljo v domu starejših. Iz ZZZS zagotavljajo, da bodo sredstva v prihodnjih letih porabljena izključno za dolgotrajno oskrbo. Toda vprašanje ostaja: koliko časa še? In koliko zaupanja lahko še prenese sistem, v katerem se denar zbira, namen pa ostaja neuresničen?
Pripravil: I.M.
Vir: ZZZS, Ministrstvo za finance, ERAR
