NIJZ pred finančnim zlomom? Denarja komaj še za plače! Jim grozijo odpuščanja?
Nacionalni inštitut za javno zdravje se je znašel v resnih finančnih težavah. Primanjkljaj naj bi znašal že okoli 1,2 milijona evrov, denar za novembrske plače pa bodo komaj zagotovili. Direktor priznava, da tako težkih razmer še ni bilo, in ne izključuje niti odpuščanj.
Za novembrske plače denar še bo, potem pa?
Ena najpomembnejših slovenskih javnozdravstvenih ustanov se sooča z vse večjo finančno negotovostjo. Po poročanju portala Info360 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) komaj zagotavlja sredstva za plače zaposlenih, njegov primanjkljaj pa naj bi trenutno znašal približno 1,2 milijona evrov.
Plače, predvidene za izplačilo 10. novembra, naj bi še uspeli zagotoviti. Povsem drugo vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih.
Generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec je za Info360 priznal, da inštitut še nikoli ni bil v tako zahtevnem finančnem položaju. Vodstvo je že uvedlo varčevalne ukrepe, odpuščanje zaposlenih pa želijo ohraniti kot skrajno možnost.
Leto se izteka, pogodbe z ministrstvom še vedno ni
Posebej presenetljivo je, da NIJZ novembra še vedno nima podpisane letne pogodbe z ministrstvom za zdravje za financiranje nalog v letu 2026. Namesto tega denar prejema na podlagi mesečnih pogodb.
Po navedbah Info360 so letni program dela na zahtevo ministrstva že večkrat popravljali, vendar dogovora še niso dosegli. Svet zavoda naj bi se ponovno sestal v tem tednu.
Finančne težave sicer niso nastale čez noč. Inštitut je že leto 2025 zaključil s približno 1,2 milijona evrov primanjkljaja, v prvi polovici letošnjega leta pa so odhodki prihodke presegli za 768.471 evrov.
Ostali brez milijonov, stroški pa rastejo
Po poročanju portala je ministrstvo za zdravje lani NIJZ odvzelo 2,2 milijona evrov sredstev, ki naj bi bila namenjena reševanju finančnega položaja UKC Ljubljana. Letos naj bi ostali še brez dela denarja za vzdrževanje informacijskih sistemov.
Dodatno breme predstavljajo višji stroški dela zaradi prenove plačnega sistema v javnem sektorju. Likvidnostne težave inštitut trenutno rešuje tudi s kreditom pri državni zakladnici.
Bodo varčevali tudi pri programih za duševno zdravje?
Gabrovec opozarja, da se je število zaposlenih od leta 2014 skoraj podvojilo, vendar je inštitut v tem času prevzel številne dodatne naloge.
Posebej ga skrbi možnost krčenja pomembnih programov, med drugim dejavnosti na področju duševnega zdravja.
Na razmere je opozoril tudi nekdanji zaposleni Dušan Nolimal, ki odpira vprašanje odgovornosti vodstva in meril za morebitno zmanjševanje števila zaposlenih.
Za zdaj odpuščanja niso potrjena. Prav tako ostaja odprto vprašanje, kako bo ministrstvo zagotovilo stabilno financiranje ustanove, ki skrbi za pomemben del javnega zdravja v Sloveniji.
Pripravil: I.M.
Vir:
