Nika Kovač: “Hvaležna sem jim, četudi pišejo, da sem grda,” – zdravniki pa glasno nazaj takole
Nika Kovač in zdravniki: Aktivizem, ki razburja – rešitve pa ostajajo v zraku
PTUJ – Javne razprave o zdravstvu v Sloveniji so, kot smo že navajeni, nekakšen poligon za različne interese – zdravstvene, politične, družbene. In ko se na takšnem posvetu znajde nekdo, ki ni zdravnik, ekonomist ali vsaj nekdo z izkušnjami iz bolnišničnih hodnikov, se vprašanja sama vsiljujejo. Tokrat je to razburjenje povzročila Nika Kovač, aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec, ki je novembra 2024 nastopila na posvetu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije na Ptuju.
Glas civilne družbe – potreben ali nepotreben?
Predstaviti zdravstveni krizi drugačno perspektivo – to je bil, kot pravijo organizatorji, ključni namen povabila Niki Kovač. Njeno predavanje z naslovom “Odpornost javnega zdravstva: zakaj moramo braniti skupno dobro” se je osredotočalo na vrednote: solidarnost, enakopravnost, pravičnost. Lepo zveni, kajne? Toda ali lahko vrednote zaposlijo medicinske sestre? Ali skrajšajo čakalne vrste? Eden izmed udeležencev je po dogodku pripomnil: “Solidarnost je krasna stvar – dokler ti pacienti ne vpijejo, da si ti kriv, ker morajo čakati na kolonoskopijo leto in pol.” (poroča Finance.si)
Da, vrednote so pomembne, o tem ni dvoma, vendar se mnogim zdi, da prostor, kjer bi morali zdravstveni delavci iskati rešitve za sistem, ni najbolj primeren za predavanja o družbenih normah, ki ne gredo v korak z realnimi potrebami. Nekateri so predlog o povabilu Kovačeve označili za nesmisel: “Če ti voda uhaja iz cevi, potrebuješ vodovodarja, ne filozofa, ki ti razlaga, zakaj je voda dragocena.”
Dvorano so res zapuščali – ali pač ne?
Kot pri vseh dobrih zgodbah je resnica zapletena. Na družbenih omrežjih so se razširile trditve, da so nekateri zdravniki dvorano zapustili, ker niso želeli poslušati nekoga, ki nima konkretnih rešitev za njihove težave. Iz Inštituta 8. marec pa so te navedbe zanikali. V izjavi so zapisali, da je predavanje potekalo v polni dvorani, brez kakršnihkoli odhodov. Pa kdo ima prav?
Ena stvar je jasna: dogodek je bil deležen pozornosti, ki jo sicer redko doživijo strokovni posveti. Morda je bil to tudi skriti namen? A če je bil, se zdi, da je bil dosežen na račun razdora med govorci in občinstvom, ne pa z dejanskimi prispevki k razpravi. (poroča X)
Napadi in povratni udarci: kdo je tarča?
Kovačeva je po dogodku na družbenih omrežjih zapisala, da se o njej širijo žaljivi komentarji, kot so “grda in da jo je treba udariti s kolom.” To je sprožilo ostre odzive zdravstvenih delavcev, še posebej mladih zdravnikov, ki so se v odprtem pismu vprašali: “Zakaj za to krivite nas? Mar nismo mi tisti, ki se vsak dan soočamo z nasiljem pacientov in njihovih svojcev?” (poročajo Mladi zdravniki na X)
Kateri slovenski zdravstveni delavec je napisal besede, ki jih navajate @SpletnaMladina in @8Marec ? Strinjamo se, da so takšni komentarji odvratni, a zakaj zanje krivite zdravstvene delavce, kot se da razumeti iz vaše izjave? Sicer pa razumemo vašo stisko – najbolj izpostavljeni… pic.twitter.com/kHbGvSEvfm
— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) November 20, 2024
— Mladi zdravniki (@MladiZdravniki) November 20, 2024
Dejansko zdravstveni delavci v Sloveniji pogosto doživljajo grožnje in fizične napade. Kot je znano, mora žrtev ob prijavi nasilja razkriti svoje osebne podatke, kar jih dodatno izpostavlja. Zdravniška zbornica Slovenije je zato letos predlagala spremembo kazenskega zakonika, da bi izboljšala pravno zaščito zdravstvenih delavcev – a je bil predlog zavrnjen. S tem je razprava o zaščiti prešla iz bolnišničnih hodnikov naravnost v politične dvorane, kjer so rešitve redko prednostna naloga.
Kontrast s tujimi praksami – se lahko kaj naučimo?
Ko pogledamo, kako podobne dogodke organizirajo drugod, vidimo drugačne pristope. Na Hrvaškem so lani na zdravstveni konferenci povabili ugledne ekonomiste, ki so predstavili konkretne predloge za izboljšanje financiranja zdravstvenih sistemov. V Veliki Britaniji so na podobnih dogodkih osredotočeni na inovacije – od optimizacije čakalnih vrst do uvedbe umetne inteligence v diagnostiko. (poročajo hrvatskevijesti.hr)
V Sloveniji pa se zdi, da so tovrstni dogodki pogosto priložnost za ideološke razprave, ki se vrtijo okrog istega vprašanja: kaj je narobe, ne pa, kako to popraviti.
Je bil glas civilne družbe res potreben?
Vprašanje, ki ostaja, je preprosto: ali bi bil dogodek na Ptuju brez Kovačeve bolj učinkovit? Morda. A po drugi strani je njen nastop opozoril na nekaj, kar je v Sloveniji pogosto spregledano – pomen vrednot v zdravstvenem sistemu. Toda vrednote, četudi ključne, ne morejo zaposliti dodatnih sester, ne morejo odpreti novih operacijskih sob in zagotovo ne morejo same skrajšati čakalnih dob.
Dogodek nas je spomnil, da je zdravstvo več kot le sistem zdravljenja – je ogledalo družbenih prioritet. A morda bi morali najprej poskrbeti za konkretne spremembe, da se to ogledalo ne bo razbilo pod težo lastnih odsevov.
O tem smo pisali tu:
Nika Kovač predavala zdravnikom? Dvorano začeli množično zapuščati, ker …
Vir: X, www
Avtor: N. Z.
