Nova pravila na cestah! Se obeta splošna omejitev 30 km/h v naseljih?

Pred nekaj leti bi se ideja o splošni omejitvi hitrosti 30 km/h v mestih zdela radikalna, danes pa se zdi, da postaja nova realnost v številnih evropskih prestolnicah. Bologna, Bruselj, Pariz, Barcelona, Madrid, Zürich – vsa ta mesta so sprejela ali napovedala drastično znižanje dovoljene hitrosti na svojih ulicah. Cilj? Manj nesreč, večja varnost in boljša kakovost življenja.

Medtem ko je v Evropi trend jasen, se Slovenija do tega vprašanja še vedno približuje previdno, z občasnimi testnimi conami in veliko mero zadržanosti. Se lahko kmalu zgodi preobrat?

Bologna je postavila nov standard – kaj sledi?

Ko je italijanska Bologna januarja lani znižala omejitev hitrosti na 30 km/h na večini mestnih ulic, so mnogi ukrep pospremili z dvomi. Nasprotniki so opozarjali, da bo ukrep ohromil promet, povzročil kaos in razjezil voznike. Taksisti so protestirali, minister za promet Matteo Salvini je ukrep označil za pretiranega, italijansko ministrstvo pa je celo izdalo posebno odredbo, ki je otežila uvajanje podobnih omejitev v drugih mestih.

A eno leto kasneje so številke povedale svojo zgodbo. V primerjavi z letoma pred spremembo se je število prometnih nesreč zmanjšalo za 13 %, poškodovanih je bilo 11 % manj, smrtnih žrtev pa kar 50 % manj. Še posebej zgovoren je podatek, da v celotnem letu ni umrl niti en pešec.

To je močan argument. Bologna ni osamljen primer – vsa mesta, ki so sprejela podobne ukrepe, poročajo o enakih rezultatih. V Bruslju je bilo po znižanju omejitve hitrosti za 19 % manj nesreč in 50 % manj smrtnih žrtev, v Parizu pa je število smrtnih žrtev padlo za 37 %.

Pa v Sloveniji?

V Sloveniji še vedno prevladuje logika 50 km/h

Slovenska mesta za zdaj pri zniževanju omejitev hitrosti capljajo za večino evropskih prestolnic. Čeprav imamo številne cone 30, so te večinoma omejene na stanovanjska naselja, okolice šol in vrtcev.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Edina izjema, ki se lahko postavi ob bok evropskim zgledom, so Trbovlje. Lani so uvedli enotno cono 30 na širšem območju mesta, pri čemer so na nekaterih odsekih izboljšali infrastrukturo, dodali nova krožišča in spremenili prometni režim. Rezultati so bili pozitivni – zmanjšalo se je število nesreč, povprečne hitrosti so padle, a pretočnost prometa ni bila bistveno prizadeta.

A kljub temu Ljubljana, Maribor in druga večja mesta še vedno niso pripravljena na korak, ki bi v celoti spremenil način razmišljanja o prometu.

Zakaj splošna omejitev 30 km/h naleti na odpor?

Nasprotniki takšne spremembe pogosto izpostavljajo tri ključne argumente:

1. Promet bo počasnejši, poti bodo daljše. A študije kažejo drugačno sliko – pri nižjih hitrostih je promet bolj enakomeren, saj se zmanjša potreba po zaviranju in pospeševanju, kar pomeni, da je končni potovalni čas pogosto enak ali celo krajši.
2. Vozniki se ne bodo držali omejitev. Drži, da samo prometni znak ne pomeni, da bodo vozniki takoj upoštevali pravila, vendar mesta, ki so uvedla nižje omejitve, ugotavljajo, da sčasoma pride do spremembe v prometni kulturi.
3. Zniževanje hitrosti ne bo zmanjšalo izpustov CO₂. Nekateri argumentirajo, da motorji pri 30 km/h porabijo več goriva kot pri 50 km/h, vendar je treba upoštevati, da manj zaviranja in pospeševanja pomeni splošno bolj enakomerno vožnjo, kar lahko v mestih pripelje do zmanjšanja emisij.

Prihodnost: Bo Slovenija sledila evropskim trendom?

Vlada se je v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) že zavezala k preučitvi učinkov znižanja omejitve hitrosti v mestih na 30 km/h, pri čemer bi morali prve resnejše analize videti že letos.

Ministrstvo za infrastrukturo poudarja, da mora znižanje hitrosti spremljati ustrezna prometna infrastruktura, pametne rešitve za umirjanje prometa in ozaveščanje javnosti. A to še vedno ne pomeni, da bomo kmalu priča splošnemu znižanju hitrosti v slovenskih mestih.

Neizogibna prihodnost?

Če se ozremo po Evropi, postaja jasno, da znižanje hitrosti v mestih ni zgolj kratkoročen trend, ampak dolgoročna smer razvoja prometa.

Vprašanje torej ni več “ali”, ampak “kdaj” se bo Slovenija pridružila mestom, ki so dokazala, da upočasnitev prometa ne pomeni slabše mobilnosti, temveč varnejše ulice in boljšo kakovost življenja za vse prebivalce.

Pripravil: E. K. Vir: N1, Freepik