Nova priložnost za varčevanje: komu se splača druga ljudska obveznica?

Slovenska vlada je napovedala drugo izdajo ljudskih obveznic, s katerimi želi spodbuditi državljane k naložbam in hkrati zmanjšati svojo odvisnost od zunanjih virov financiranja. Ponujajo varno donosnost, stabilnost in možnost prodaje na borzi – a ali so res tako privlačne, kot se zdi na prvi pogled?

V čem je letošnja izdaja drugačna od lanske? Za začetek je obrestna mera nižja – če je prva ljudska obveznica ponujala 3,4-odstotno letno donosnost, bo tokratna prinesla 2,75 odstotka. Kljub temu je to še vedno več, kot ponujajo večina vezanih vlog na bankah, kjer se obrestne mere v povprečju gibljejo okoli 1,5–2 odstotka. Ali se torej splača? Odvisno od vaših pričakovanj in investicijskega horizonta.

Večji dovoljeni vložki, neomejena izdaja

Letošnja izdaja prinaša eno veliko spremembo – dvig zgornje meje vplačil na 250.000 evrov. Lani je bila ta omejena na 150.000 evrov, kar pomeni, da lahko letos posamezniki vanje vložijo za dodatnih 100.000 evrov več. To pomeni, da država meri tudi na premožnejše vlagatelje, ki iščejo varno naložbo s fiksno donosnostjo.

Poleg tega obveznice tokrat nimajo omejenega obsega izdaje, kar pomeni, da jih država lahko proda v tolikšnem obsegu, kolikor jih bo trg pripravljen kupiti. To lahko vpliva na njihovo ceno na sekundarnem trgu – če bo izdaja prevelika, lahko vrednost obveznic na borzi pade.

Primerjava z alternativnimi naložbami – so obveznice res najboljša izbira?

Če ste med tistimi, ki imate prihranke na banki, se verjetno sprašujete, ali je nakup obveznice boljša možnost kot vezani depozit. Poglejmo številke:

• Ljudska obveznica: 2,75 % letne obresti, možnost predčasne prodaje na borzi, a tudi nihanje cene.
• Vezani depoziti na bankah: v povprečju 1,5–2 %, brez možnosti predčasne prodaje, a zajamčena glavnična vrednost.
• Investicije v sklade: potencialno višji donosi, a večja tveganja.

Zaključek? Ljudske obveznice so odlična izbira za tiste, ki želijo varnost in dostojen donos, a ne želijo prevzemati večjih tveganj na kapitalskih trgih.

Kaj se zgodi, če jih prodate predčasno?

Ključno je razumeti, da cena obveznice ni fiksna, če jo prodate pred iztekom roka. To pomeni, da če jo boste želeli prodati na borzi pred letom 2028, lahko zanjo dobite več ali manj, odvisno od tržnih razmer in gibanja obrestnih mer. Če bo ECB v prihodnjih letih zniževala obrestne mere, bo cena vaših obveznic verjetno rasla. Če pa bodo obrestne mere višje od pričakovanih, lahko obveznice izgubijo na vrednosti.

Kdo bo kupoval te obveznice?

Obveznice so namenjene predvsem:

• Konservativnim vlagateljem, ki želijo stabilen, vnaprej določen donos.
• Ljudem z višjimi prihranki, ki jih ne bodo potrebovali v naslednjih treh letih.
• Tistim, ki si želijo več kot le bančno obrestovanje, a ne želijo vlagati v delnice ali sklade.

Neprimerne pa so za vlagatelje, ki bi jih utegnili prodati v kratkem času in tvegati izgubo na borzi.

Kako jih kupiti?

Za nakup obveznic potrebujete trgovalni račun pri eni od sodelujočih bank ali borznoposredniških hiš, kot so NLB, OTP, BKS Bank ali Ilirika. Vpis bo potekal med 10. in 21. marcem 2025, prve obresti pa bodo izplačane 28. marca 2026.

Vlagatelji, ki želijo izkoristiti to priložnost, bodo morali odpreti trgovalni račun, za kar so predvideni dodatni stroški vodenja, ki lahko znašajo tudi 30 evrov na leto. To pomeni, da se nakup najmanjšega možnega zneska (1.000 evrov) morda ne izplača, saj bi stroški trgovalnega računa lahko pojedli večino obresti.

Obdavčitev in donos po treh letih

Dobra novica je, da so obresti do 1.000 evrov letno neobdavčene, kar pomeni, da lahko posameznik brez davčnih obveznosti prejme do 3.000 evrov obresti v treh letih. Če pa presežete to mejo, se davek na obresti zaračuna po 25-odstotni stopnji.

Če bi vložili največji dovoljeni znesek (250.000 evrov), bi letno prejeli 6.875 evrov obresti, od katerih bi bilo 5.875 evrov obdavčenih. To pomeni, da bi morali odšteti 1.468 evrov davka letno, v treh letih pa bi vam po odbitju davka ostalo 16.221 evrov čistega dobička.

Kaj pravijo strokovnjaki?

Finančni analitiki menijo, da so ljudske obveznice varna in zanimiva priložnost za varčevalce, ki želijo stabilen donos in ne želijo prevzemati tveganja na borzi. V primerjavi z bančnimi depoziti ponujajo višje obresti, a imajo tudi nekaj tveganj – predvsem, če jih boste prodali pred zapadlostjo.

Odkrijte, kako do zobozdravstvenih storitev po skoraj 3-krat nižjih cenah

Ali ste vedeli, da lahko za povsem enako zobozdravstveno storitev v različnih klinikah plačate tudi do trikratno razliko v ceni? Da – razlike so lahko osupljive, in prav zaradi tega je izbira prav

Največja prednost teh obveznic je, da jih izda država, kar pomeni visoko stopnjo varnosti. Če bi želeli takšno donosnost pri drugih naložbah, bi morali tvegati več – na primer s skladi ali delnicami, kjer so nihanja večja.

Ali se jih splača kupiti?

• DA, če želite varno in predvidljivo naložbo s fiksnim donosom.
• DA, če imate prihranke, ki jih v naslednjih treh letih ne boste potrebovali.
  
• NE, če pričakujete, da boste morali svoj denar dvigniti pred iztekom roka.
• NE, če iščete višje donose in ste pripravljeni prevzeti večje tveganje.

Ljudske obveznice niso revolucionarna finančna priložnost, temveč stabilna in relativno varna naložba, ki je namenjena predvsem konservativnim varčevalcem. Če vam ustreza 2,75-odstotni letni donos in ne želite prevzemati tveganja, je to ena boljših možnosti na slovenskem finančnem trgu.

A pozor – če jih boste želeli prodati pred iztekom treh let, boste odvisni od tržnih razmer, kar pomeni, da lahko izgubite del vrednosti. Zato je ključno, da se pred nakupom vprašate – ali ta naložba ustreza vašemu finančnemu načrtu?

Pripravil: E. K. Vir: Forbes, Freepik