Nove cene goriv prinašajo občutne podražitve – preverite, koliko boste plačali!
Slovenski vozniki bodo znova globoko segli v denarnico. Naslednji teden prinaša novo cenovno lekcijo, ki bo marsikoga stisnila pri srcu – in še bolj pri denarnici. Podražitve pogonskih goriv, napovedane za torek, 14. januarja 2025, so še en opomin, kako odvisni smo od razmer na globalnem trgu. A kako draga bo ta “lekcija” v praksi?
Bencin dražji, dizel še bolj – kdo bo na slabšem?
Po napovedih finančnih analitikov se bo 95-oktanski bencin povzpel na približno 1,52 evra na liter – kar pomeni, da bo njegova cena najvišja v zadnjih osmih mesecih. Dizel, ki ga Slovenci pogosto uporabljajo za vsakodnevne vožnje, predvsem na podeželju, pa naj bi z 1,58 evra na liter dosegel rekord zadnjih 14 mesecev. Primerjamo lahko, da bo povprečni voznik, ki na teden prevozi 400 kilometrov, za rezervoar odštel približno evro ali dva več kot prejšnji mesec – na dolgi rok pa se bo razlika v proračunu čutila bolj, kot si mislimo.
In kaj to pomeni v številkah? Če ste lani za polnjenje avtomobila s 50-litrskim rezervoarjem plačali okoli 67 evrov, boste zdaj odšteli okoli 74 evrov. Skromna razlika? Morda – a samo na prvi pogled. Ko pa dodamo še višje stroške dostave blaga in dvig cen osnovnih potrebščin, se hitro vidi, da podražitve ne prizadenejo le voznikov, temveč vsakogar, ki se odloči za nakup košarice v trgovini.
Inflacija in politične dileme
Vsaka podražitev goriva pomeni tudi dodaten pospešek inflaciji, kar bo razdražilo predvsem gospodinjstva z nižjimi prihodki. Inflacija je namreč tisti nevidni “tat”, ki ne ukrade naravnost iz denarnice, ampak iz vsakega nakupa odnese majhen košček vrednosti. Mnogi se zato sprašujejo: Bo vlada posegla v cenovno formulo?
Za zdaj konkretnih ukrepov ni na vidiku, čeprav si številni vozniki obetajo znižanje trošarin, ki bi omililo udar. Trošarine sicer ostajajo eden ključnih instrumentov, s katerimi lahko država ublaži nihanje cen na trgu – a so hkrati pomemben vir proračunskih prihodkov. In tu se pojavi ključna dilema: Ali naj država poseže v formulo na račun lastnih prihodkov?
Spremembe vozniških navad?
Ob pogledu na napovedane cene se mnogi sprašujejo, ali ni napočil čas za spremembe vozniških navad. Souporaba vozil, električna kolesa, javni prevoz – vse to so alternative, ki pa marsikje v Sloveniji niso dostopne. Podeželski prebivalci, ki se vsak dan vozijo na delo v mesta, nimajo druge izbire kot avtomobil. V urbanih središčih pa je že opaziti, da se vse več ljudi odloča za prehod na hibridna in električna vozila, predvsem zaradi dolgoročno nižjih stroškov obratovanja.
A ne pozabimo – tudi elektrika je izpostavljena podražitvam, še posebej v času energetske krize. Tako se zdi, da je edini resnični “zmagovalec” tisti, ki se vožnji povsem izogne – kar pa v praksi ni izvedljivo za večino prebivalstva.
Kaj lahko pričakujemo?
Čeprav se trenutne napovedi zdijo zastrašujoče, strokovnjaki opozarjajo, da bo prihodnje gibanje cen odvisno predvsem od razmer na svetovnem trgu nafte ter od vrednosti dolarja. Če se bo evro še naprej šibil pred dolarjem, bodo cene goriv v Sloveniji še bolj nestabilne.
Rešitev za potrošnike? Premišljeno načrtovanje porabe. Tisti, ki lahko, naj načrtujejo polnjenje rezervoarja vnaprej, ko so cene še ugodne – čeprav se zdi ta “igra časa” vedno bolj nepredvidljiva.
Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik
