Novinar TV Slovenija: „Nehati z idejo, da mora Rom postati kot večinski Slovenec, da bo “sprejemljiv”. Ne, mora postati najboljša verzija sebe kot Rom!“
Predstavniki iniciativ so v skupnem pismu opozorili, da »nobena vlada doslej ni resno pristopila k reševanju romske problematike«, ter napovedali protestne shode, če ne bo odziva pristojnih organov. Zahtevajo večjo prisotnost policije, doslednejše izvajanje zakonodaje, spodbujanje rednega šolanja otrok in bolj pregledno socialno politiko.
LJUBLJANA – „Najprej moramo prenehati gledati na Rome kot na problem, ki ga je treba rešiti. Romski otrok ni napaka v sistemu. Je otrok, ki ima potencial. Če mu ga pomagamo razviti, bo zrasel. Če ga zatremo, bo tiho. In tišina je nevarna, ker pomeni odpoved upanju. Potrebujemo vključujoče učitelje, podporno okolje, dolgoročno strategijo. In predvsem moramo nehati z idejo, da mora Rom postati kot večinski Slovenec, da bo “sprejemljiv”. Ne, mora postati najboljša verzija sebe kot Rom,“ je za Iskreni.net povedal Sandi Horvat, slovenski novinar, urednik in aktivist romskega rodu. Deluje na RTV Slovenija, kjer pripravlja in vodi oddaje, namenjene romski skupnosti. Je predsednik Romskega akademskega kluba in se zavzema za izobraževanje, enakopravnost ter večjo prepoznavnost Romov v slovenski družbi. Poleg novinarskega dela se ukvarja tudi z motivacijskimi nastopi in fotografijo. V javnosti je znan po svoji pozitivni energiji in predanosti povezovanju ljudi ter premagovanju predsodkov.
Zgraditi zaupanje
„Prvi korak: zgraditi zaupanje. Ampak ne na roditeljskih sestankih in ne s formalnostjo. Povabite starše na kavo, pojdite v naselje na neformalno druženje. Dajte jim priložnost, da vas spoznajo kot človeka. Prvič prideta dva, drugič sedem. Čez leto jih bo petnajst. Ko imate starše na svoji strani, imate podporo, ki je nobena učna pomoč ne more nadomestiti,“ svetuje pred institucijam, kako zgraditi zaupanje in poudari: „Da naj ne iščejo rešitev v birokraciji, ampak v ljudeh. Da stopijo v naselje. Povabijo ljudi na kavo. Da se vprašajo: kaj bi meni pomenilo, če bi me družba vsak dan opominjala, da sem »drugačen«? Da spustijo ego in poslušajo. Da pogledajo, kdo je na drugi strani. In da vedo: če pomagaš enemu, si naredil dovolj. Potem bo ta en pomagal naprej.“
Romska problematika v jugovzhodni Sloveniji in vloga civilnih iniciativ
Romska skupnost v jugovzhodni Sloveniji, predvsem na območju občin Novo mesto, Kočevje, Šentjernej, Trebnje in okolice, se že vrsto let sooča z vrsto izzivov, ki presegajo posamezne občine in zahtevajo sistemske rešitve. Gre za področje, kjer so socialni, izobraževalni in varnostni problemi močno prepleteni in vplivajo tako na Rome kot na večinsko prebivalstvo.
Med največjimi izzivi so slaba vključenost romskih otrok v izobraževanje, prezgodnji izstop iz šol, visoka odvisnost od socialnih transferjev, nizka zaposlenost in pomanjkljiva stanovanjska infrastruktura. Mnoge romske družine živijo v naseljih brez osnovne komunalne ureditve, kar dodatno poglablja občutek izključenosti. Poleg tega se lokalne skupnosti pogosto soočajo z občutkom negotovosti in neenakosti pri obravnavi različnih prebivalcev, kar še poglablja napetosti med skupnostmi.
V zadnjih letih so se zaradi naraščajočih težav v regiji oblikovale civilne iniciative, ki združujejo prebivalce iz različnih občin – med drugim iz Brežic, Grosupljega, Ivančne Gorice, Kočevja, Novega mesta, Škocjana in Šentjerneja. Te skupine so glasno opozorile na neustrezno ukrepanje države in zahtevale učinkovitejšo integracijsko politiko.
Predstavniki iniciativ so v skupnem pismu opozorili, da »nobena vlada doslej ni resno pristopila k reševanju romske problematike«, ter napovedali protestne shode, če ne bo odziva pristojnih organov. Zahtevajo večjo prisotnost policije, doslednejše izvajanje zakonodaje, spodbujanje rednega šolanja otrok in bolj pregledno socialno politiko.
Kljub različnim pogledom je jasno, da romska problematika ni le vprašanje ene skupnosti, temveč vpliva na celotno regijo. Brez sodelovanja lokalnih oblasti, države, civilnih iniciativ in same romske skupnosti dolgoročnih rešitev ne bo. Le s skupnim dialogom in odgovornim pristopom je mogoče doseči resnično vključevanje in sobivanje, ki temelji na spoštovanju, varnosti in enakih možnostih za vse.
Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona BK TV
