Obljubljajo prihranek za gospodinjstva? “Ja, pa ja de!”

15. nov. 2024, ob 10.18
Posodobljeno pred 21 dnevi
169
340 SEK

LJUBLJANA – Vlada se je v zadnjem obdobju večkrat pohvalila z novimi ukrepi za znižanje stroškov električne energije v zimskem času, a marsikdo meni, da je takšno hvalisanje vsaj deloma zavajajoče. Tako je opozorila tudi Andreja Lončar, ki je poudarila, da kljub nižjim položnicam za gospodinjstva glavno breme še vedno nosijo davkoplačevalci.

Hvalisanje ali skrita cena?

Vlada Republike Slovenije je ob uvedbi novih ukrepov za omilitev stroškov električne energije za gospodinjstva izpostavila, da bodo potrošniki plačevali manj, saj se bodo mesečni stroški v zimskih mesecih znižali celo pod evropsko povprečje. Takšne napovedi so seveda pohvalne in prinašajo upanje gospodinjstvom, ki se soočajo z visokimi stroški življenja. A Lončarjeva opozarja, da ta zgodba ni tako preprosta in da je država pri tem zamolčala bistvene informacije. Stroški subvencij namreč ne izhajajo iz “čarobnega klobuka” – krijejo jih davkoplačevalci.

Subvencioniranje z denarjem iz proračuna

Kot je zapisala Lončarjeva, država trgovcem trenutno pokriva približno tretjino razlike med tržno in regulirano ceno elektrike. To pomeni, da država prek proračuna krije del stroškov električne energije, da bi končnim uporabnikom omogočila nižje cene. Toda proračun se polni izključno iz davkov, ki jih prispevajo slovenski davkoplačevalci. Preprosto povedano, znesek, ki ga gospodinjstva “prihranijo” na položnicah, se še vedno krije z denarjem, ki ga prispevajo ista gospodinjstva. Tako nižji stroški na prvi pogled niso več tako prepričljivi, saj ostajajo obremenitev za celotno državo, tudi tiste, ki morda sami porabijo manj elektrike.

Mesečni horoskop: December 2024
December 2024 je mesec zaključkov, refleksije in novih začetkov. Zimska energija prinaša čas za premislek o preteklem letu, postavljanje novih ciljev in uživanje v toplini odnosov. Astrologi prav

Kako deluje subvencijski sistem?

Da bi razumeli učinek subvencij, je treba pogledati, kako so le-te strukturirane. Trgovci na trgu električne energije sicer prodajajo energijo po višjih, tržnih cenah. Država pa z določenimi ukrepi določa “regulirano” ceno, ki jo plačujejo končni odjemalci, in trgovcem nato krije razliko med tržno in regulirano ceno. Po podatkih ministrstva ta subvencija trenutno zajema tretjino teh stroškov, kar pomeni, da so cene za končnega uporabnika precej nižje. Lončarjeva pa opozarja, da gre ta denar iz proračuna, torej iz žepov vseh prebivalcev Slovenije. Čeprav država na papirju krije razliko, so resnični plačniki še vedno davkoplačevalci. (viri: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo).

Kakšen bo dolgoročni učinek na gospodarstvo?

Lončarjeva poudarja, da tovrstne subvencije lahko na dolgi rok negativno vplivajo na gospodarstvo. Subvencioniranje cene elektrike s proračunskimi sredstvi sicer omogoča trenutni prihranek na položnicah, vendar dolgoročno pomeni večje proračunske izdatke, kar lahko vodi v povečano zadolževanje ali pa v višje davke. Poleg tega ni jasno, koliko časa bo država lahko vzdrževala takšen način subvencioniranja brez posledic za druge proračunske obveznosti. Ali je mogoče, da se bomo v prihodnosti soočili z višjimi davki ali drugimi obremenitvami zaradi tovrstnih “ugodnosti”?

Lončarjeva opozarja, da bi morala država pri predstavljanju tovrstnih ukrepov biti bolj transparentna. Čeprav je znižanje položnic dobrodošlo, bi morali državljani vedeti, od kod prihajajo sredstva za te subvencije in kakšne so dolgoročne posledice. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo se na tem mestu osredotoča predvsem na kratkoročne koristi za gospodinjstva, pri čemer pa zanemarja dolgoročne učinke na proračun in gospodarstvo. To ustvarja sliko, kjer so pozitivni vidiki izpostavljeni, negativni pa zamolčani. Kot je opozorila Lončarjeva, je takšno “hvalisanje” neprimerno, saj skriva dejansko ceno ukrepov.

Nevidni zobni aparat, rešitev za popoln nasmeh
V današnjem svetu je estetika nasmeha postala pomembnejša kot kdajkoli prej. Popoln nasmeh ne izboljša le samozavesti, temveč tudi splošno kakovost življenja. Če razmišljate o ortodontskem zdr

Bodo gospodinjstva res dolgoročno prihranila?

Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, ali bodo gospodinjstva dolgoročno res prihranila, če država za znižanje položnic porablja sredstva iz proračuna. Preračunano bi lahko rekli, da prihranek na položnicah ni “pravi” prihranek, saj bodo slovenski davkoplačevalci morali ta sredstva vrniti v obliki višjih davkov ali zmanjšanja drugih socialnih ugodnosti. Lončarjeva poudarja, da je zato smiselno, da državljani razumejo resnične finančne posledice subvencij in se zavedajo, da trenutna “ugodnost” ni brez cene.

Je res “neodvisen strokovnjak”?

Posnetek Roberta Goloba, predsednika slovenske vlade, ki nastopa kot “neodvisen strokovnjak” za energetske zadeve, je sprožil številne odzive in dvome o njegovi resnični neodvisnosti. Golob je namreč dolgoletni nekdanji direktor podjetja GEN-I, enega glavnih proizvajalcev in ponudnikov električne energije v Sloveniji. Vse kaže, da ima še vedno pomembne povezave v tej industriji, kar postavlja vprašanje o njegovem položaju kot nevtralnega govorca v tem kontekstu.

Vprašanje interesov in pristranskosti

Golobova preteklost kot direktor energetske družbe odpira vprašanje, ali lahko v tej vlogi resnično predstavlja interese širše javnosti ali pa je morda njegov pogled na energetsko politiko delno pogojen z interesi energetskega sektorja. Kot opaža uporabnik Tolemamo, je zanimivo, da Golob “kot fizična oseba” komentira odločitve, ki neposredno vplivajo na odjemalce električne energije, vendar se pri tem zdi, da pravzaprav zagovarja stališča, ki koristijo industriji, ki jo je še pred kratkim vodil.

Prikriti interesi pod krinko strokovnosti?

Čeprav Golob formalno nastopa kot predstavnik vlade in tako posredno tudi kot zaščitnik interesov državljanov, je zaradi njegovih preteklih povezav z GEN-I težko verjeti, da je popolnoma neodvisen. Na površju je sicer govornik, ki se zavzema za dobrobit odjemalcev, vendar bi bilo smiselno postaviti vprašanje, ali v ozadju tiči še kakšen drug interes, ki ga javnost ne vidi.

Golobovo nastopanje v vlogi “neodvisnega strokovnjaka” je torej precej dvoumno. Ali lahko nekdanji direktor energetskega podjetja resnično deluje kot popolnoma nevtralen glas v energetskih vprašanjih? Kritiki verjamejo, da bi bilo smiselno, da bi javnost o njegovih povezavah z energetskim sektorjem bolj odkrito razpravljala. Tako se lahko izognemo situaciji, kjer se zdi, da se pomembne odločitve sprejemajo v korist interesov določenega sektorja, namesto v prid širše javnosti.

Kakšna pa je prihodnost subvencij za elektriko?

Čeprav subvencije trenutno pomagajo gospodinjstvom, da lažje prenašajo visoke stroške energije, se zdi, da ta rešitev dolgoročno ni vzdržna. V primeru, da bi se cene elektrike še dodatno dvignile, bi to pomenilo še večji pritisk na proračun, kar bi lahko imelo resne posledice za financiranje drugih javnih storitev. Lončarjeva opozarja, da bi bilo potrebno poiskati dolgoročno vzdržno rešitev, ki ne bi v tolikšni meri bremenila davkoplačevalcev. (viri: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo).

Subvencije na prvi pogled delujejo kot odlična rešitev za pomoč gospodinjstvom, toda kot opozarja Andreja Lončar, bi morali biti državljani pozorni na dejanske stroške, ki jih takšni ukrepi prinašajo. Znižanje položnic je sicer dobrodošlo, vendar dolgoročna cena ostaja skrita. Zato je ključno, da so ukrepi predstavljeni transparentno in da se davkoplačevalci zavedajo dejanskih finančnih posledic.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www, GOV.si

169
340 SEK