Odločitev, ki pretresa Slovenijo: Zunanje revizije bolnišnic ukinjene?!
Ko se človek vpraša, kam izginjajo milijoni, namenjeni slovenskemu javnemu zdravstvu, ga pretrese novica, da se ukinjajo obvezne zunanje revizije bolnišnic. Valentina Prevolnik Rupel, ki vodi Ministrstvo za zdravje, je presenetila javnost z napovedjo, da zunanjega pregleda poslovanja bolnišnic v prihodnje ne bo več. Odločitev je sprožila val vprašanj – predvsem o tem, ali je to korak v pravo smer ali pa morda signal za še večjo finančno nepreglednost.
Zunanje revizije – zakaj so sploh pomembne?
Najprej si razjasnimo – kaj sploh pomeni zunanja revizija? Gre za postopek, pri katerem neodvisni strokovnjaki pregledajo poslovanje bolnišnic, preverijo pravilnost finančnih transakcij, ugotavljajo nepravilnosti pri javnih naročilih in ocenjujejo učinkovitost porabe sredstev. Revizije niso le birokratska formalnost – so ključni mehanizem za ohranjanje transparentnosti v zdravstvu, kjer se vrtijo milijarde evrov.
V zadnjih letih so te revizije razkrile vrsto nepravilnosti. Na primer: leta 2018 je Računsko sodišče pri pregledu poslovanja UKC Ljubljana ugotovilo resne kršitve javnih naročil, kar je bilo celo prijavljeno policiji (vir: RTV Slovenija). Če bi takrat ukinili revizije, bi te nepravilnosti morda ostale zakopane pod preprogo.
Kaj pomeni ukinitev?
Odločitev o ukinitvi obveznih zunanjih revizij odpira Pandorino skrinjico. Kritiki opozarjajo, da je slovenski zdravstveni sistem že zdaj zaznamovan z aferami – od preplačanih medicinskih aparatov do netransparentnih pogodb s podizvajalci. Ali ukinitev pomeni, da bo nadzor še ohlapnejši? Ali pa se od ministrstva pričakuje, da prevzame večjo odgovornost pri nadzoru?

Zanimivo je, da je ministrica svojo odločitev utemeljila z željo po zmanjšanju administrativnega bremena bolnišnic, saj naj bi bile preobremenjene z izpolnjevanjem birokratskih zahtev. A tu se postavlja vprašanje: Je resnično zmanjšanje birokracije vredno tveganja, da javni denar, ki ga za zdravstvo prispevamo državljani, ne bo ustrezno nadzorovan?
V glavo jebemo samo gospodarstvo z dodatnimi papirji, obrazci in postopki. Kaj pa država? 3 mia EUR denarja, ki gre skozi bolnišnice ne bomo revidirali več. Seveda. Saj ni njihov denar. Kaste. Kaste kamor seže oko. #spizdite pic.twitter.com/Do1yxzSrLP
— Matej Rigelnik (@Matej_R81) January 9, 2025
Finančni izzivi UKC Ljubljana – primer za razmislek
Največja slovenska bolnišnica, UKC Ljubljana, se že leta spopada s kritikami zaradi netransparentnosti poslovanja. Letno poročilo UKC za leto 2022 je že sprožilo val vprašanj – kako je mogoče, da 50 strani dokumentov vključuje pogodbe za več milijonov evrov, a brez podrobnih pojasnil, kam je denar dejansko šel?
Poglejmo konkretne številke: v letu 2022 je UKC Ljubljana iz svojega proračuna pokril 27,3 % vseh bolniških odsotnosti zaposlenih, preostanek – torej 72,7 % – pa je bil v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Hkrati se bolnišnica bori z visokimi stroški zaradi pomanjkanja kadra in preplačanih storitev. Ali je res smiselno, da v takem trenutku odpovemo dodatni nadzor?
Seveda pa neki totalno irelevantni kazalniki, a ne @MarjeticaM ?
— Matej Rigelnik (@Matej_R81) January 9, 2025
Kako UKC bolniške prevaljuje na državo🤣😊😊 pic.twitter.com/hzEveWI9sU
Kaj pravijo strokovnjaki?
Ekonomist in nekdanji direktor Union Hotelov, Matej Rigelnik, je bil na družbenih omrežjih oster: “Če v bolnišnicah upravljajo z milijardami, zakaj bi ukinili revizije? Namesto, da se nadzor okrepi, ga odpravljamo – kam to vodi?” Rigelnik opozarja, da so državljani dolžni vedeti, kako se upravlja z njihovim denarjem, in da bi morale bolnišnice transparentno poročati o porabi sredstev.
Hkrati pa nekateri zdravstveni delavci menijo, da bi lahko interno izvajanje nadzora povečalo učinkovitost. Vendar ostaja ključna težava – ali imamo res dovolj zaupanja v notranje sisteme nadzora?

Je to korak naprej ali nazaj?
Ko pogledamo širšo sliko, se zdi, da odločitev Ministrstva za zdravje dviguje več prahu, kot prinaša rešitev. Čeprav je zmanjšanje birokracije hvalevreden cilj, se moramo vprašati – kakšna je cena te racionalizacije? Zdravstvo je področje, kjer napake niso zgolj finančne – lahko ogrozijo kakovost oskrbe in zaupanje bolnikov.
Medtem ko Slovenija stremi k optimizaciji zdravstvenega sistema, si težko predstavljamo, da bi ukinitev revizij resnično prinesla boljše rezultate. Brez neodvisnega nadzora se ustvarja prostor za nove afere – tiste, ki jih bomo morda opazili šele čez leta.
Odločitev o ukinitvi obveznih zunanjih revizij bolnišnic je korak, ki zahteva temeljit razmislek. Ali bo to res prineslo večjo učinkovitost, ali pa le odprlo vrata za netransparentno porabo javnega denarja? O tem bo morala odločiti javnost – in morda tudi naslednje revizije, ki jih ne bo več.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www