Odmerni odstotek pokojnine: za vas smo izračunali, koliko lahko izgubite ali pridobite

Kolikšna bo vaša pokojnina po desetletjih dela? Pri izračunu ni pomembna samo višina plače. Eden ključnih podatkov je odmerni odstotek pokojnine, ki določa, kolikšen delež vaše pokojninske osnove se bo uporabil za izračun pokojnine. V letu 2026 pri 40 letih pokojninske dobe znaša 63,5 odstotka, v prihodnjih letih pa se obetajo precejšnje spremembe. Preverili smo, kaj to pomeni v evrih in kdo si lahko odstotek še dodatno zviša.

Ko se človek približuje upokojitvi, ga pogosto najbolj zanima preprosto vprašanje: koliko denarja bom vsak mesec dejansko dobil? Odgovor pa ni tako preprost, kot bi si želeli. Višina pokojnine je odvisna od več dejavnikov, med najpomembnejšimi pa sta pokojninska osnova in odmerni odstotek.

Prav odmerni odstotek pokojnine določa, kolikšen delež izračunane pokojninske osnove se uporabi pri določitvi pokojnine. Že nekaj odstotnih točk razlike lahko skozi leta upokojitve pomeni več tisoč evrov.

Kaj sploh pomeni odmerni odstotek pokojnine?

Pokojninske osnove in odmernega odstotka ne smemo enačiti. Pokojninska osnova predstavlja znesek, od katerega se pokojnina odmeri, odmerni odstotek pa določa, kolikšen del te osnove pripada posamezniku.

Če bi imel nekdo denimo pokojninsko osnovo 1.500 evrov in odmerni odstotek 63,5 odstotka, bi zelo poenostavljen matematični izračun pokazal 952,50 evra.

To še ni nujno končni znesek, ki ga bo posameznik prejemal, saj na dejansko odmero vplivajo tudi druge okoliščine. Primer pa zelo dobro pokaže, zakaj je odmerni odstotek pokojnine tako pomemben.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Pri višji pokojninski osnovi je v evrih večja tudi razlika, ki jo povzroči posamezna odstotna točka.

Odmerni odstotek pokojnine v letu 2026

Za leto 2026 ostaja ena najpomembnejših številk 63,5 odstotka. Toliko znaša odmera pri 40 letih pokojninske dobe.

Za 15 let zavarovalne dobe znaša osnovni odmerni odstotek 29,5 odstotka. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,36 odstotne točke, za najmanj šest mesecev dodatne dobe pa polovica tega povečanja oziroma 0,68 odstotne točke.

Tako dobimo približno naslednjo sliko:

15 let pokojninske dobe: 29,5 odstotka
20 let pokojninske dobe: 36,3 odstotka
25 let pokojninske dobe: 43,1 odstotka
30 let pokojninske dobe: 49,9 odstotka
35 let pokojninske dobe: 56,7 odstotka
40 let pokojninske dobe: 63,5 odstotka

Razlika med osebo s 30 in osebo s 40 leti pokojninske dobe je torej precejšnja. Če bi imeli obe enako pokojninsko osnovo 1.500 evrov, bi 49,9-odstotna odmera matematično pomenila 748,50 evra, 63,5-odstotna pa 952,50 evra.

Razlika znaša več kot 200 evrov mesečno.

Koliko bi dobili pri različnih pokojninskih osnovah?

Poglejmo še nekaj enostavnih primerov za 40 let pokojninske dobe in 63,5-odstotni odmerni odstotek.

Pri pokojninski osnovi 1.200 evrov bi izračun znašal približno 762 evrov.

Pri osnovi 1.500 evrov bi šlo za približno 952,50 evra.

Pri osnovi 1.800 evrov bi bilo približno 1.143 evrov.

Pri osnovi 2.000 evrov pa bi 63,5 odstotka pomenilo približno 1.270 evrov.

Gre za poenostavljene primere, katerih namen je pokazati vpliv odstotka. Dejanska odmera ZPIZ je odvisna od podatkov posameznika in pravil, ki veljajo zanj.

Prav zato dveh ljudi z enako dolgo delovno dobo ni mogoče avtomatično primerjati samo na podlagi števila let dela.

Velika sprememba prihaja po letu 2027

Odmerni odstotek pokojnine se v letih 2026 in 2027 pri 40 letih pokojninske dobe ne bo spremenil in bo ostal pri 63,5 odstotka.

Nato se začne postopno zviševanje.

Leta 2028 bo znašal 64,75 odstotka, leta 2029 65,5 odstotka, leta 2030 66,25 odstotka, leta 2031 67 odstotkov, leta 2032 67,75 odstotka, leta 2033 68,5 odstotka in leta 2034 69,25 odstotka.

Leta 2035 naj bi pri 40 letih pokojninske dobe dosegel 70 odstotkov.

Na prvi pogled se zdi razlika ogromna. Pri pokojninski osnovi 1.500 evrov 63,5 odstotka pomeni 952,50 evra, 70 odstotkov pa 1.050 evrov.

Razlika bi bila 97,50 evra mesečno oziroma 1.170 evrov v enem letu.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Toda tukaj obstaja pomemben zaplet.

Višji odstotek še ne pomeni avtomatično toliko višje pokojnine

Pokojninska reforma poleg zviševanja odmernih odstotkov spreminja tudi način določanja pokojninske osnove.

Sedaj se upošteva 24 najugodnejših zaporednih let. Od leta 2028 se bo referenčno obdobje postopoma podaljševalo, do leta 2035 pa bo zajemalo 40 let, pri čemer se bo lahko izločilo pet najmanj ugodnih let.

To je pomembno, ker pokojninska osnova pri posamezniku po novem načinu ni nujno enaka osnovi po sedanjem sistemu.

Zato ni pravilno preprosto vzeti današnje pokojninske osnove, jo pomnožiti s 70 odstotki in sklepati, da bo bodoča pokojnina natančno toliko višja.

Višji odmerni odstotek pokojnine in daljše referenčno obdobje je treba gledati skupaj.

Otroci lahko pomenijo višjo pokojnino

Pomembna novost leta 2026 zadeva starše.

Za skrb za otroka je mogoče pod določenimi pogoji pridobiti dodatnih 1,6 odstotne točke za posameznega otroka. Omejitev na največ tri otroke pri dodatnem odmernem odstotku je odpravljena.

Če bi imel posameznik osnovni odmerni odstotek 63,5 odstotka in bi mu pripadalo povečanje za enega otroka, bi lahko odstotek znašal 65,1 odstotka.

Pri dveh otrocih bi povečanje znašalo 3,2 odstotne točke, kar bi osnovni odstotek dvignilo na 66,7 odstotka.

Pri pokojninski osnovi 1.500 evrov je razlika med 63,5 in 66,7 odstotka približno 48 evrov mesečno.

V enem letu je to 576 evrov, v desetih letih pa že 5.760 evrov, če zaradi lažjega prikaza zanemarimo prihodnje uskladitve in druge spremembe.

Pri otrocih pa je treba preveriti tudi, ali posameznik isto okoliščino uporablja za znižanje starostne meje. Reforma omogoča več prilagodljivosti, saj se lahko pri več otrocih enega upošteva za znižanje starosti, drugega pa za dodatni odmerni odstotek.

Delo po 40 letih se lahko pozna pri odmeri

Zanimiva možnost obstaja tudi za ljudi, ki po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe ostanejo vključeni v zavarovanje.

V 41., 42. in 43. letu pokojninske dobe se lahko za vsakih dodatnih šest mesecev odmerni odstotek poveča za 1,5 odstotne točke.

Za celo dodatno leto to pomeni tri odstotne točke.

Če bi bila izhodiščna odmera 63,5 odstotka, bi lahko dodatno leto pod izpolnjenimi pogoji odstotek zvišalo na 66,5 odstotka.

Pri pokojninski osnovi 1.500 evrov tri odstotne točke pomenijo približno 45 evrov razlike na mesec.

Odločitev, ali ostati zaposlen dlje, seveda ni samo finančno vprašanje. Pomembni so zdravje, vrsta dela, osebne okoliščine in druge pravice, vendar je dodatno vrednotenje dobe podatek, ki ga je pred upokojitvijo vsekakor smiselno preveriti.

Tudi vojaški rok lahko prinese dodatne odstotke

Od leta 2026 je dodatna možnost povezana tudi s služenjem obveznega vojaškega roka.

Če se ga ne uporabi za znižanje starostne meje, ga je mogoče pod pogoji reforme uveljavljati za zvišanje odmernega odstotka.

Pri trajanju od pet do manj kot devet mesecev znaša povečanje 0,8 odstotne točke, od devet do manj kot 12 mesecev 1,2 odstotne točke, od 12 do manj kot 15 mesecev 1,6 odstotne točke, pri najmanj 15 mesecih pa dve odstotni točki.

Za nekoga tik pred upokojitvijo zato ni nepomembno, katero možnost izbere.

Pred upokojitvijo preverite podatke pri ZPIZ

Veliko ljudi začne svojo pričakovano pokojnino resneje preverjati šele nekaj mesecev pred upokojitvijo. Smiselno je, da to storijo že prej.

Najprej je koristno preveriti, ali so v evidencah pravilno zabeležena vsa obdobja zavarovanja. Posebej pri starejših obdobjih zaposlitve se lahko pojavi vprašanje manjkajočih ali nepopolnih podatkov, zato je bolje morebitne težave odkriti pravočasno.

Pomembno je tudi preveriti, katera pokojninska doba se posamezniku dejansko upošteva in ali izpolnjuje pogoje za morebitna dodatna povečanja. Nekdo ima lahko na primer otroke, služen vojaški rok in več kot 40 let pokojninske dobe, vendar to še ne pomeni, da se bodo vse možnosti avtomatično uporabile na najugodnejši način.

Pred oddajo zahteve za pokojnino je zato koristno pridobiti informativni izračun in preveriti več možnih datumov upokojitve.

Že nekaj dodatnih mesecev zavarovanja lahko v določenih primerih spremeni odmerni odstotek pokojnine. Če je oseba tik pred dopolnitvijo obdobja, ki prinaša dodatno vrednotenje, je lahko razlika med upokojitvijo danes ali čez nekaj mesecev finančno pomembna.

Datum upokojitve je lahko pomembnejši, kot se zdi

Pri odločitvi za upokojitev zato ni dobro gledati samo na prvi dan, ko so izpolnjeni minimalni pogoji.

Nekdo lahko pogoje izpolni marca, a bi z nadaljnjim delom do septembra pridobil še dodatno obdobje pokojninske dobe oziroma možnost ugodnejšega vrednotenja.

Pri pokojnini, ki jo bo posameznik prejemal desetletje ali dve, lahko tudi nekaj deset evrov višji mesečni znesek pomeni precejšnjo razliko.

Prav zato je priporočljivo pred dokončno odločitvijo primerjati vsaj dva ali tri možne datume upokojitve.

Pri tem pa je treba upoštevati tudi druge dejavnike: višino plače, možnost prejemanja dela pokojnine ob nadaljnjem delu, osebno zdravje in življenjske načrte.

Najvišji odmerni odstotek pokojnine sam po sebi namreč ni vedno edini cilj. Pomembno je, kakšen skupni finančni učinek ima posamezna odločitev.

Nekaj odstotnih točk se skozi leta hitro nabere

Na mesečnem izpisku se lahko 30, 40 ali 50 evrov sprva zdi razmeroma majhna razlika.

Toda pokojnina se praviloma prejema več let.

Če je zaradi dodatnih odstotkov pokojnina višja za 50 evrov mesečno, je to 600 evrov letno. V desetih letih govorimo o 6.000 evrih, v dvajsetih pa o 12.000 evrih, ponovno brez upoštevanja uskladitev.

Če je razlika 100 evrov mesečno, se zneski podvojijo.

Zato je odmerni odstotek pokojnine pomembno preveriti še pred vložitvijo zahteve za upokojitev, predvsem če ima posameznik otroke, je služil obvezni vojaški rok ali razmišlja o nadaljevanju dela.

Pred upokojitvijo preverite več kot samo število let

Pogosta napaka je prepričanje, da 40 let dela avtomatično pomeni določeno pokojnino.

Ne pomeni.

Štirideset let pokojninske dobe določa pomemben del enačbe, vendar je končni rezultat povezan tudi s pokojninsko osnovo, obdobjem, iz katerega je ta izračunana, dodatnimi odmernimi odstotki in individualnimi okoliščinami.

Za nekoga bo najpomembnejša višina osnove, za drugega dodatno vrednotenje zaradi otrok, za tretjega pa odločitev, ali bo delal še eno leto.

Odmerni odstotek pokojnine je zato številka, ki jo je vredno poznati precej prej kot nekaj tednov pred odhodom v pokoj. Razlika, ki je na prvi pogled videti majhna, lahko na koncu odloča o več deset ali celo več kot sto evrih mesečnega prejemka.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, ZPIZ