Oster zapis po obisku lokala v Ljubljani – Družina je vstala in odšla: »Nagovorila nas je v srbščini, tega ne bom dovolila«
Obisk ljubljanskega lokala se je za družino končal, še preden bi sploh naročili hrano. Razburjena gostja je zapisala, da jih je natakarica nagovorila v srbščini, zato so vstali in odšli. Zdaj sprašuje, kam lahko primer prijavi.
»Pet stavkov bi se lahko naučila«
Na Facebooku se je pojavila objava obiskovalke, ki je opisala neprijetno izkušnjo v središču Ljubljane. Kot je zapisala, se je z družino odpravila v gostinski lokal, kjer jih je natakarica ob prihodu domnevno nagovorila v srbskem jeziku.
»Odšli smo ven. To se nama je z Jako zdelo nesprejemljivo,« je zapisala. Poudarila je, da nima nič proti tujcem, ki živijo in delajo v Sloveniji, vendar pričakuje, da se pri delu z gosti poskušajo sporazumevati v slovenščini.
Najbolj jo je zmotilo, da po njenih besedah ni zaznala niti poskusa uporabe slovenskega jezika. »Pet stavkov bi se lahko naučila,« je dodala ter sledilce prosila za nasvet, komu lahko dogodek prijavi. Navedb iz objave ni bilo mogoče neodvisno preveriti, prav tako ni znano, ali je natakarica pozneje poskušala pogovor nadaljevati v slovenščini.
Kaj v resnici določa zakon?
Zakon o javni rabi slovenščine določa, da morajo pravne osebe in posamezniki, ki opravljajo registrirano dejavnost, s strankami v Sloveniji poslovati v slovenskem jeziku. Kadar je poslovanje namenjeno tudi tujcem, lahko poleg slovenščine uporabljajo še druge jezike. Delodajalec mora za delovna mesta, ki vključujejo stik s strankami, določiti tudi potrebno raven znanja slovenščine.
Vendar sam pozdrav ali prvi stavek v tujem jeziku še ne dokazuje nujno kršitve. Pomembne so vse okoliščine: ali se je zaposleni lahko sporazumeval v slovenščini, ali je razumel gosta in ali je lahko storitev dejansko opravil v uradnem jeziku.
Kje je meja med pričakovanjem in razumevanjem?
Objava je hitro odprla širšo razpravo o tem, koliko znanja slovenščine lahko gostje pričakujejo od zaposlenih, ki vsak dan delajo z ljudmi. Za nekatere je osnovni pozdrav in nekaj stavkov v slovenščini znak spoštovanja do države in gostov, drugi pa opozarjajo, da se številni tuji delavci jezika šele učijo ter pogosto začnejo delati zelo kmalu po prihodu v Slovenijo.
Gostinstvo se že več let spopada s pomanjkanjem kadra, zato v lokalih dela vse več ljudi iz tujine. To samo po sebi za večino gostov ni težava, občutljivost pa se pojavi takrat, ko zaposleni slovenskega gosta samodejno nagovori v tujem jeziku. Prav trud je pogosto tisti, ki naredi največjo razliko – tudi nekoliko nerodna slovenščina lahko pri gostu pusti precej boljši občutek kot popolna odsotnost poskusa.
Pri tem ostaja pomembno tudi vprašanje okoliščin. Iz ene kratke izmenjave ni mogoče vedeti, ali natakarica slovenščine res ni znala, ali je napačno presodila, kateri jezik gostje razumejo, oziroma ali bi pogovor pozneje nadaljevala slovensko. Objavljena zgodba zato prikazuje predvsem doživljanje gostje, medtem ko druge strani dogodka za zdaj ne poznamo.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
