»Plačal sem 9.000 evrov, da sem lahko hodil brez bolečin« Slovenec po operaciji kolka ostro nad razmerami v zdravstvu
Na družbenih omrežjih odmeva izpoved Slovenca, ki je zaradi dolgega čakanja in odpovedanega termina za operacijo kolka poseg opravil samoplačniško. Za operacijo je odštel kar 9.000 evrov, ob tem pa javno opozoril na razmere v slovenskem zdravstvenem sistemu.
»Ali čakaš še leto ali dve ali pa plačaš sam«
»Sem dober mesec po operaciji. Menjava kolka. Starega so odžagali, in dobil sem lep, krasen, titanov vsadek. Rehabilitacija poteka super. Iz bolnice, zasebne, sem bil odpuščen še isti dan kot sem bil operiran. Operacija dopoldan, zvečer že doma.«
Kot je zapisal, je bil sprva naročen na operacijo v okviru javnega zdravstva, nato pa je bil njegov termin odpovedan. Po njegovih navedbah je moral zaradi reorganizacije in sprememb sistema znova iskati izvajalca, pri čemer naj bi znova padel na konec čakalne vrste. Po njegovih besedah so mu nakazovali, da bi na nov termin lahko čakal leto dni ali več, brez zagotovila, da ne bi prišlo do novih zamikov. Ker bolečin ni mogel več prenašati, se je odločil za samoplačniško operacijo pri zasebnem izvajalcu. »Ne bom čakal leto ali dve, medtem ko jem tablete proti bolečinam in si uničujem zdravje,« je zapisal.
Tudi drugi bolniki plačujejo tisoče evrov
Ob tem je opozoril, da ni osamljen primer. V bolnišnici naj bi srečal tudi druge paciente, ki so morali za podobne posege iz lastnega žepa odšteti več tisoč evrov. »Gospa na postelji zraven mene je odkartala 15.000 evrov za oba kolka. Celo življenje je delala v trgovini, na nogah, kjer si je kolke obrabila. Kaj je dobila v zahvalo? Račun.« Ali pa bi čakala, tako kot smo čakali. Hvala bogu, da imamo zasebne izvajalce.«
Njegova izpoved je sprožila burne odzive in ponovno odprla razpravo o dostopnosti zdravstvenih storitev, dolgih čakalnih vrstah in vse večjem številu ljudi, ki so prisiljeni zdravljenje poiskati izven javnega sistema. Kot poroča Delo, nekateri bolniki zaradi dolgih čakalnih dob in specifičnih metod zdravljenja iščejo operacije kolka tudi v tujini, kjer lahko stroški posega presežejo 10.000 evrov. ZZZS v določenih primerih sicer omogoča povračilo stroškov, vendar le pod strogo določenimi pogoji. Razprava o dostopnosti zdravstva se tako znova zaostruje, številni pa opozarjajo, da si samoplačniških rešitev mnogi preprosto ne morejo privoščiti.
Vse več ljudi deli podobne izkušnje z dolgim čakanjem
Pod objavo se je oglasila tudi druga bralka, ki pravi, da je njena zgodba skoraj identična, vendar za zdaj samoplačniške operacije ne namerava plačati. Kot je zapisala, kljub hudim bolečinam vztraja, ker meni, da bi moral poseg kriti zdravstveni sistem, v katerega že več kot tri desetletja redno vplačuje. Ob tem opozarja, da je zaradi težav že tri mesece na bolniški, kakovost njenega življenja pa se iz dneva v dan slabša, saj jo kolena vse težje nosijo.
Čakalne dobe ostajajo ena največjih težav
Dolge čakalne vrste pri ortopedskih posegih že več let veljajo za eno največjih težav slovenskega zdravstva. Čeprav uradni podatki pri nekaterih izvajalcih kažejo krajše čakalne dobe, pacienti pogosto opozarjajo, da se termini prestavljajo, odpovedujejo oziroma da so dejanske čakalne dobe daljše od objavljenih. Prav zaradi tega se vse več ljudi, kadar jim finančne zmožnosti to dopuščajo, odloča za samoplačniške posege, saj ne želijo mesece ali celo leta živeti z bolečinami in omejeno gibljivostjo.
Kdaj je čas za operacijo in kaj morate vedeti pred posegom?
Bolečine v kolku sodijo med težave, ki lahko človeku zelo hitro spremenijo vsakdan. Hoja postane naporna, vstajanje boleče, sedenje neprijetno, kakovost življenja pa se začne opazno slabšati. Ko zdravila, fizioterapija in prilagoditve življenjskega sloga ne pomagajo več dovolj, zdravniki pogosto začnejo razmišljati o operaciji. Ena najpogostejših rešitev je vstavitev endoproteze kolka, torej umetnega sklepa, ki lahko pomembno zmanjša bolečine in človeku vrne gibljivost.
Kaj je endoproteza kolka?
Endoproteza kolka je umetni del sklepa, s katerim kirurg med operacijo nadomesti poškodovane dele kolčnega sklepa. Kolk je sicer eden največjih sklepov v človeškem telesu, sestavljata pa ga glavica stegnenice in sklepna ponvica v medenici. Ko se hrustanec obrabi in kost začne drgniti ob kost, se pojavijo bolečine, okorelost in omejena gibljivost. Prav v takih primerih lahko umetni kolk pomeni rešitev.
Najpogostejši vzrok za operacijo kolka je artroza oziroma obraba sklepa. Pri tej bolezni se hrustanec postopoma tanjša, mehča in izginja, zaradi česar sklep izgublja svojo funkcijo. Bolečina je sprva občasna, nato pa lahko postane stalna in zelo huda. Poleg artroze so razlog za operacijo lahko tudi revmatoidni artritis, poškodbe, zlomi kolka ali druge bolezni, ki prizadenejo sklep.
Kdaj zdravniki priporočajo operacijo?
Za operacijo se zdravniki navadno odločijo, ko druge možnosti zdravljenja ne prinesejo več zadovoljivega izboljšanja. To pomeni, da zdravila proti bolečinam, fizioterapija, spremembe v načinu življenja ali uporaba palice pri hoji ne pomagajo več dovolj. Poseg priporočajo predvsem takrat, ko bolečina človeka ovira pri vsakodnevnih opravilih, ko se pojavlja tudi med počitkom ali ponoči in ko sklep postaja vse bolj tog. Pomemben dejavnik pri odločitvi je tudi splošno zdravstveno stanje bolnika.
Čeprav se operacija kolka najpogosteje opravlja pri ljudeh med 60. in 80. letom starosti, starost sama po sebi ni glavno merilo. Ortoped vsak primer presoja individualno. Pri tem upošteva stopnjo bolečine, omejenost gibanja, splošno telesno pripravljenost in pripravljenost bolnika na sodelovanje pri okrevanju. Operacija namreč ni čudežna rešitev brez truda, temveč poseg, po katerem je uspeh v veliki meri odvisen tudi od rehabilitacije.
Kako se pripraviti na poseg?
Priprava na operacijo se začne že precej pred sprejemom v bolnišnico. Pomembno je, da so kronične bolezni pred posegom dobro urejene in da bolnik opravi vse potrebne preiskave. Zelo pomembno je tudi, da pred operacijo ni prisotnih vnetnih žarišč, zato zdravniki svetujejo urejeno zobovje, pozornost pri morebitnih vnetjih sečil ter zdravljenje vseh okužb kože ali drugih vnetnih stanj. Doma si je smiselno pripraviti okolje tako, da bo okrevanje čim lažje, kar pomeni stabilne stole, oprijemala, odstranjene preproge in druge prilagoditve, ki zmanjšajo nevarnost padcev.
Operacija običajno traja od 40 do 120 minut. Kirurg odstrani poškodovane dele sklepa in vstavi umetne komponente, ki prevzamejo funkcijo naravnega kolka. V številnih primerih se danes uporablja minimalno invazivni sprednji pristop, pri katerem kirurg mišic ne prereže, temveč do sklepa dostopa med njimi. Takšen pristop običajno pomeni manjšo izgubo krvi, manj pooperativnih bolečin in hitrejše okrevanje, vendar je poseg za kirurga tudi tehnično zahtevnejši.
Kaj sledi po operaciji?
Po operaciji bolnika najprej premestijo v prebujevalnico, nato pa nazaj na oddelek. Že kmalu po posegu se začnejo dihalne vaje, vaje za stopala in noge ter postopna aktivacija. Če zdravstveno stanje to dopušča, bolnik že isti dan ali naslednje jutro sedi, vstane in začne s prvimi koraki ob pomoči fizioterapevta. Po operaciji je bolečina pričakovana, vendar mora biti z zdravili obvladljiva. Prav zgodnja mobilizacija je eden ključnih delov uspešnega okrevanja.
Odpust iz bolnišnice je danes pogosto mogoč že v enem do štirih dneh po operaciji, če bolnik izpolnjuje vse pogoje. To pomeni, da lahko samostojno vstaja, uporablja stranišče, prehodi določeno razdaljo z berglami, obvlada stopnice in da je operativna rana suha ter brez znakov vnetja. Okrevanje doma nato traja še več tednov. Bergle so običajno potrebne od dva do osem tednov, vaje pa je treba izvajati redno in dosledno. Z vsakim dnem naj bi bila bolečina manjša, gibljivost pa boljša.
Kaj lahko pričakujete po posegu?
Večina bolnikov po operaciji občuti izrazito zmanjšanje bolečine in veliko izboljšanje pri vsakodnevnih opravilih. Hoja postane lažja, gibanje bolj sproščeno, kakovost življenja pa se pogosto občutno izboljša. Kljub temu je treba vedeti, da umetni kolk ni povsem enak naravnemu sklepu. Po operaciji zdravniki priporočajo zmerne aktivnosti, kot so hoja, kolesarjenje in plavanje, odsvetujejo pa pretirane napore, tek po trdih podlagah ter nošenje težkih bremen.
Sodobne endoproteze so zelo kakovostne in imajo dolgo življenjsko dobo. Po ocenah strokovnjakov je 20-letno preživetje endoproteze kolka okoli 90 odstotkov. To pomeni, da večina bolnikov dolga leta nima večjih težav, vseeno pa se proteza z leti obrablja. Hitreje se lahko obrabi pri ljudeh s prekomerno telesno težo ali pri tistih, ki sklep pretirano obremenjujejo.
Kateri zapleti so možni?
Zapleti so redki, vendar jih ni mogoče povsem izključiti. Med najresnejše sodijo okužba umetnega sklepa, krvni strdki, izpah kolka, poškodbe živcev in poznejše omajanje proteze. Prav zato so po operaciji zelo pomembni redna hoja, zdravila proti strdkom, previdnost pri gibih in natančno spremljanje rane. Če se pojavijo povišana telesna temperatura, rdečina, močna bolečina, oteklina ali težko dihanje, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.
Vstavitev umetnega kolka ni življenjsko nujna operacija, lahko pa človeku zelo izboljša življenje. Ko bolečina začne omejevati osnovne vsakodnevne aktivnosti in ko gibanje postane vse težje, je operacija za mnoge začetek novega obdobja. Uspeh posega pa ni odvisen le od kirurga, temveč tudi od dobre priprave, urejenega zdravstvenega stanja in bolnikovega sodelovanja pri okrevanju.
Pripravil: K. J.
Vir: Facebook / Delo, Marko Pavlišič/Molčati ali ne molčati, Freepik, Ortopedsko svetovanje | Gregor Kavčič dr. med. spec. ortoped
