Plače so se podvojile, država pa pri tej olajšavi že 20 let vztraja pri istem znesku – te davčne meje ne namerava zvišati
Povprečna neto plača v Sloveniji se je od uvedbe evra več kot podvojila, meja neobdavčenih bančnih obresti pa ostaja pri 1.000 evrih. Ministrstvo za finance sprememb trenutno ne načrtuje, čeprav se je vrednost denarja v tem času precej spremenila.
Slovenci imamo na bančnih računih približno 30 milijard evrov prihrankov. Toda čeprav so se plače, cene in življenjski stroški v zadnjih dveh desetletjih močno spremenili, eno davčno pravilo ostaja skoraj nedotaknjeno. Gre za mejo 1.000 evrov letnih obresti na bančne depozite, do katere posamezniku ni treba plačati dohodnine.
Leta 2007 je povprečna neto plača znašala približno 830 evrov, danes pa okoli 1.700 evrov. Takrat je torej neobdavčeni znesek presegal povprečno mesečno plačo, danes predstavlja le še njen del.
Država pojasnila, zakaj meje ne namerava zvišati
Ministrstvo za finance je za Žurnal24 pojasnilo, da meja nikoli ni bila zamišljena kot znesek, ki bi se samodejno usklajeval z inflacijo ali rastjo plač.
Namen olajšave je bil predvsem ublažiti posledice obdavčitve bančnih obresti in preprečiti, da bi varčevalci zaradi novih davkov množično prenašali prihranke v tujino.
Kljub spremenjenim gospodarskim razmeram ministrstvo zvišanja trenutno ne predvideva. Opozarja namreč, da bi sprememba lahko vplivala na privlačnost bančnega varčevanja v primerjavi z drugimi naložbami.
Koliko denarja vam dejansko vzame država?
Pravilo je preprosto. Če posameznik v koledarskem letu prejme 1.000 evrov obresti iz upravičenih bančnih depozitov, davka ne plača. Če prejme 1.200 evrov, se 25-odstotni davek obračuna samo od presežnih 200 evrov.
To pomeni 50 evrov davka.
Pri dvoodstotni letni obrestni meri bi morali imeti za 1.000 evrov obresti eno leto vezanih približno 50.000 evrov. Pri triodstotni obrestni meri bi zadostovalo približno 33.333 evrov.
Milijarde evrov ležijo na računih skoraj brez obresti
Še bolj presenetljiv je podatek, da kar 87 odstotkov bančnih vlog slovenskih gospodinjstev ni vezanih. V evrskem območju je ta delež precej nižji, približno 56 odstotkov.
Razlog je lahko tudi v nizkih obrestnih merah slovenskih bank. Po septembrskih podatkih Banke Slovenije so nove vezane vloge gospodinjstev v Sloveniji v povprečju prinašale 1,3-odstotne obresti, v evrskem območju pa 2,1-odstotne.
Se Slovencem bolj splača varčevati drugače?
Slovenija želi z razvojem kapitalskega trga prebivalce spodbuditi tudi k dolgoročnejšemu vlaganju v finančne instrumente. Toda takšne naložbe lahko prinašajo večja tveganja kot bančni depoziti.
Za varčevalce zato ni pomembna samo davčna olajšava, temveč predvsem obrestna mera, dostopnost prihrankov in varnost naložbe.
Dejstvo pa ostaja: znesek, ki je bil pred skoraj dvajsetimi leti višji od povprečne mesečne plače, je danes precej manj vreden. In država ga za zdaj ne namerava zvišati.
Pripravil: I.M.
Vir: Ministrtvo za finance
