Po nedeljskih referendumih prešteti še glasovi po pošti iz Slovenije, kaj kažejo novi izidi?
Slovenci smo v nedeljo odločali o štirih pomembnih referendumskih vprašanjih, a vsi rezultati še niso dokončni. Volilne komisije so preštele tudi glasovnice po pošti iz Slovenije, največ pozornosti pa še vedno vzbuja referendum o RTV-prispevku. Razlika med zagovorniki in nasprotniki ukinitve je izjemno majhna, zato bo treba na končni izid še počakati.
LJUBLJANA – Državna volilna komisija (DVK) je v ponedeljek, 12. oktobra, prištela še glasovnice, ki so po pošti prispele iz Slovenije. Te niso spremenile dosedanjih referendumskih izidov, se je pa razlika pri vprašanju ukinitve RTV-prispevka še zmanjšala. Po zadnjih delnih neuradnih podatkih je proti ukinitvi glasovalo 462.299 volivcev oziroma 50,03 odstotka, za pa 461.753 volivcev oziroma 49,97 odstotka. Nasprotniki ukinitve tako trenutno vodijo za vsega 546 glasov.
Najprej preobrat, zdaj čakajo še glasove iz tujine
Še v zgodnjih ponedeljkovih urah so delni rezultati kazali prednost zagovornikov ukinitve RTV-prispevka, nato pa se je razmerje obrnilo. Ob jutranji posodobitvi so nasprotniki ukinitve vodili za 692 glasov, po prištetju glasovnic po pošti iz Slovenije pa se je njihova prednost zmanjšala na 546 glasov.
Končni izid še ni znan. Volilne komisije bodo 19. oktobra ugotavljale tudi rezultate glasovanja po pošti iz tujine. Predsednik DVK Igor Zorčič je po poročanju RTV Slovenija pojasnil, da je namero za glasovanje po pošti iz Slovenije in tujine skupaj oddalo približno 3.000 volivcev. Koliko glasovnic iz tujine bo dejansko prispelo, za zdaj ni znano.
Kaj pa socialna pomoč, volilna pravica tujcev in parlamentarna preiskava?
Pri preostalih treh referendumih so razlike med glasovi za in proti večje. Volivci so po dosedanjih podatkih zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi, večinsko pa podprli predloga o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom in omejitvi volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.
Pri socialni pomoči je večina podprla predlog, po katerem bi bilo prejemanje denarne socialne pomoči za delovno sposobne upravičence brez objektivnih ovir za delo povezano z opravljanjem družbenokoristnega dela. Večinsko podporo je dobil tudi predlog, da bi na lokalnih volitvah lahko volili slovenski državljani in državljani drugih držav članic Evropske unije, ne pa državljani tretjih držav brez slovenskega državljanstva.
Pregled delnih neuradnih izidov vseh štirih referendumov:
Vir podatkov: DVK, STA, Stanje 12. oktobra 2026. Izidi so delni in neuradni
Bomo RTV-prispevek še naprej plačevali?
Za gospodinjstva je odgovor za zdaj jasen: pri plačevanju RTV-prispevka se nič ne spreminja. Polni mesečni prispevek znaša 14,02 evra, kar pomeni 168,24 evra na leto.
Referendum o njegovi ukinitvi je bil namreč posvetovalne narave. To pomeni, da tudi morebitna končna večina za ukinitev ne bi samodejno odpravila obveznosti plačevanja. Za spremembo financiranja RTV Slovenija bi bila potrebna sprememba zakonodaje. Podobno velja za socialno pomoč in volilno pravico tujcev. Čeprav sta predloga dobila večinsko podporo, nova pravila zaradi samih referendumskih izidov še ne bodo začela veljati. O morebitnih spremembah bo moral odločati državni zbor.
Drugače je pri zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Po dosedanjih podatkih so volivci zakon zavrnili, dosežen pa je bil tudi predpisani zavrnitveni kvorum. Če bodo rezultati uradno potrjeni, zakon ne bo mogel začeti veljati.
Gorščakova opozarja na pomen stabilnega financiranja RTV
Na tesen izid referenduma o RTV-prispevku se je odzvala predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak. Ocenila je, da rezultat politiki ne daje legitimnosti za ukinitev prispevka, odpira pa prostor za razpravo o prihodnosti javnega medijskega servisa. Ob tem je poudarila, da RTV Slovenija potrebuje posodobitev in stabilen način financiranja.
Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je izid ocenila drugače. Po njenem mnenju tako tesno glasovanje kaže na pomanjkanje zaupanja v javni medij ter potrebo po učinkovitejšem upravljanju, preglednejši porabi sredstev in finančno vzdržnem delovanju zavoda.
Na referendume prišlo več kot polovica volivcev
Po zadnjih delnih podatkih je volilna udeležba na štirih referendumih dosegla približno 54,62 odstotka. Na vsakem od referendumov je glasovalo okoli 926.000 volilnih upravičencev, kar je precej več kot polovica vseh upravičencev.
Pri treh referendumskih vprašanjih so razlike med glasovi za in proti občutno večje, medtem ko bo treba pri RTV-prispevku počakati še na glasovnice iz tujine. Ne glede na končni izid posvetovalnega referenduma pa velja, da se obveznost plačevanja RTV-prispevka brez spremembe zakonodaje ne bo spremenila.
Vir: Državna volilna komisija, RTV Slovenija, STA
Pripravil: K. J.
