Po ptičji gripi zdaj v Sloveniji še izbruh kokošje kuge – Kako resno je stanje?
Ko smo mislili, da je največja grožnja rejcem perutnine že dobro znana ptičja gripa, je severovzhod Slovenije doletela nova težava – atipična kokošja kuga. Ta zelo nalezljiva bolezen, ki prizadene perutnino in ptice v ujetništvu, je bila potrjena v dvoriščni reji 14 kokoši na območju Mestne občine Murska Sobota. Je to zgolj izoliran primer ali znak večje težave, ki preti regiji?
Atipična kokošja kuga: Kako nevarna je?
Atipična kokošja kuga je virusna bolezen, ki jo povzroča virulentni sev aviarnega paramiksovirusa tipa 1 (APMV-1). Med strokovnjaki je znana po tem, da lahko povzroči katastrofalne posledice v perutninskih jatah, saj okužba pogosto vodi do visokega pogina – v nekaterih primerih lahko ta doseže tudi 100 odstotkov okuženih živali.
Bolezen je zahrbtna. Okužene živali lahko virus prenašajo že, preden razvijejo očitne klinične znake, kar pomeni, da se virus lahko hitro in neopazno širi. Okužene kokoši izločajo virus preko dihal, oči, iztrebkov in celo jajčnih lupin, zaradi česar je tveganje prenosa izjemno visoko.
Kako se bolezen širi in zakaj je težava tako velika?
Bolezen se širi z neverjetno hitrostjo in na različne načine. Med najpogostejšimi prenašalci so:
- Premiki živih ptic, bodisi prostoživečih bodisi perutnine v kletkah.
- Kontaminirana oprema in oblačila rejcev, ki prehajajo med različnimi rejami.
- Onesnažena voda in krma, kar lahko vodi do masovnih okužb znotraj ene jate.
- Perutninski proizvodi, kot so jajca, ki so pogosto kontaminirana na površini lupine.
Posebna nevarnost je, da se lahko virus prenese tudi z divjimi pticami, kar otežuje popolno preprečevanje širjenja bolezni. Zato je Pomurje, regija z gosto mrežo rej perutnine in visoko prisotnostjo prostoživečih ptic, še posebej ranljivo.
Simptomi, ki jih morate prepoznati
UVHVVR opozarja vse rejce perutnine in ptic v ujetništvu, naj bodo pozorni na naslednje znake:
- Zmanjšana poraba krme in vode za več kot 5 %, kar je pogosto prvi znak težave.
- Padec nesnosti za več kot 5 %, kar neposredno vpliva na ekonomsko učinkovitost reje.
- Nenaden porast pogina, ki je več kot trikrat višji od pričakovanega.
- Klinični znaki, kot so ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic in otekanje tkiv.
- Zeleno obarvani tekoči iztrebki, včasih s primesjo krvi.
- Živčne motnje, kot so tresenje glave, krči ali nekoordinirano gibanje.
Ukrepanje in cepljenje: Edina rešitev za preprečitev širjenja
Za omejitev širjenja bolezni so ključni biovarnostni ukrepi in dosledno izvajanje programov cepljenja. UVHVVR opozarja rejce, da brez takojšnjih in ustreznih ukrepov obstaja tveganje za širjenje bolezni v druge reje, kar bi lahko povzročilo obsežno gospodarsko škodo. Cepiva proti kokošji kugi so na voljo in dokazano zmanjšujejo širjenje virusa, čeprav popolne zaščite ne zagotavljajo.
Preprečevanje vključuje tudi:
- Omejevanje stika med živalmi in ljudmi, ki prehajajo iz ene reje v drugo.
- Redno razkuževanje opreme, oblačil in vozil.
- Omejevanje premikov živali med rejami.
Zakaj ravno Pomurje?
Severovzhodni del Slovenije, kjer se nahaja Pomurje, je znan po visoki koncentraciji rej perutnine. Hkrati pa bližina meje pomeni, da so premiki živih ptic in perutninskih proizvodov iz drugih držav pogostejši, kar dodatno povečuje tveganje za vnos bolezni. Poleg tega ima regija veliko prostoživečih ptic, ki lahko virus prenašajo, kar otežuje nadzor nad širjenjem bolezni.
Kaj to pomeni za potrošnike?
Za potrošnike trenutno ni neposrednega tveganja, saj kokošja kuga ni bolezen, ki bi predstavljala nevarnost za ljudi. Varnost hrane ostaja visoka, vendar morajo rejci zagotoviti, da okužene ptice ali jajca ne pridejo v prehransko verigo.
Napisal: E. K.
Vir: UVHVVR, Freepik
