Po sončnem mrku prihaja še Lunin: Slovenijo v tem tednu čaka nov nebesni spektakel – kdaj in kje bo najbolj viden?
Avgustovski nebesni spektakli se še niso končali. Po delnem sončnem mrku in meteorskem dežju Perzeidov nas v petek čaka še skoraj popoln Lunin mrk. Najlepši trenutki bodo tik pred jutranjim svitom, časa za opazovanje pa ne bo veliko.
Skoraj vsa Luna bo izginila v Zemljini senci
V zgodnjih jutranjih urah v petek, 28. avgusta 2026, bomo lahko tudi iz Slovenije opazovali delni Lunin mrk. Toda beseda »delni« je lahko nekoliko zavajajoča, saj bo Zemljina senca ob vrhuncu prekrila kar približno 96 odstotkov vidnega Luninega diska.
Zunaj najtemnejšega dela sence bo tako ostal le zelo ozek del Lune. Če bodo vremenske razmere ugodne in bo pogled proti zahodnemu obzorju odprt, bo prizor spominjal na skoraj popoln Lunin mrk.
Kdaj morate pogledati proti nebu?
Prva, precej neopazna faza se bo začela okoli 3.23, ko bo Luna vstopila v Zemljino polsenco. Takrat bo njena svetloba začela počasi slabeti, vendar spremembe sprva s prostim očesom verjetno ne bodo posebej izrazite.
Veliko zanimiveje bo postalo okoli 4.33. Luna bo takrat začela vstopati v osrednji in temnejši del Zemljine sence, imenovan umbra. Temen rob se bo počasi pomikal čez njen disk, Luna pa bo dobivala vse bolj rdečkaste, rjave in bakrene odtenke.
Mrk bo vrhunec dosegel okoli 6.12. Takrat bo v Zemljini senci skoraj vsa Luna, zunaj nje pa bo ostal le ozek svetlejši srp.
Zakaj bo Luna videti krvava?
Luna med mrkom ne bo popolnoma izginila in tudi ne bo postala črna. Zemlja bo sicer preprečila, da bi jo neposredno dosegla Sončeva svetloba, vendar bo del svetlobe še vedno potoval skozi Zemljino ozračje.
Atmosfera učinkoviteje razprši modro svetlobo, rdečkasti in oranžni odtenki pa se lomijo v Zemljino senco ter dosežejo Lunino površje. Prav zaradi tega bo večina Lune ob vrhuncu videti temno rdeča, bakrena ali rjavkasta.
Na neki način bodo Luno takrat osvetljevali sončni vzhodi in zahodi, ki se bodo istočasno dogajali ob robu našega planeta. Ker bo Luna zelo nizko nad obzorjem in se bo že začelo jutranje svitanje, lahko Zemljino ozračje njene rdečkaste odtenke še dodatno poudari.
Zakaj sta si bila oba mrka tako blizu?
Časovna bližina avgustovskega sončnega in Luninega mrka ni naključna. Mrki se pojavljajo v tako imenovanih sezonah mrkov, ko se orbite Sonca, Zemlje in Lune dovolj ugodno poravnajo.
Sončnemu mrku ob mlaju zato pogosto približno dva tedna pozneje sledi Lunin mrk ob ščipu. Kljub temu mrka ne vidimo vsak mesec, saj je Lunina orbita glede na Zemljino pot okoli Sonca nekoliko nagnjena.
Najboljši razgled bo na zahodu Slovenije
Največji izziv pri opazovanju bo položaj Lune. Ob vrhuncu mrka ob 6.12 bo namreč že tik nad zahodnim oziroma zahodno-jugozahodnim obzorjem, le nekaj minut pozneje pa bo zašla.
V Kopru bo takrat približno 1,8 stopinje nad obzorjem, v Ljubljani okoli 1,2 stopinje, v Celju 0,7 stopinje, v Mariboru pa le približno 0,4 stopinje. Najboljše možnosti za ogled bodo zato na zahodu države, predvsem na Obali, nekoliko slabše pa na severovzhodu.
Za opazovanje izberite nekoliko višji kraj brez stavb, dreves ali hribov proti zahodu. Smiselno je začeti že okoli 4.30 ali 5. ure, ko bo Luna še dovolj visoko, Zemljina senca pa bo že opazno napredovala čez njen disk.
Posebne zaščite ne potrebujete
Za razliko od sončnega mrka je Lunin mrk popolnoma varen za neposredno opazovanje. Posebna očala niso potrebna, prizor pa bo viden že s prostim očesom. Daljnogled ali manjši teleskop lahko razkrijeta še več podrobnosti in barvnih prehodov.
Delna faza mrka se bo sicer nadaljevala do približno 7.52, polsenčna pa do 9.02, vendar bo Luna takrat iz Slovenije že pod obzorjem. Zadnjo besedo bo imelo vreme – če bodo oblaki prizanesli, se zgodnje vstajanje lahko bogato poplača.
