Po zasegu socialnih pomoči še vedno vre: ali 494 evrov na mesec res rešuje 100 tisoč evrov dolga?
Ko mesečni prejemek znaša 494 evrov, dolgovi pa se merijo v desettisočih, se vprašanje ne sliši več retorično. Je to še izvršba ali že začaran krog revščine? Novi rubeži socialne pomoči so odprli razpravo, ki sega daleč čez številke.
Ko socialna pomoč ni več nedotakljiva
Po novem letu je Finančna uprava Republike Slovenije začela izdajati sklepe o izvršbi na podlagi t. i. Šutarjevega zakona. Ta prvič omogoča rubež denarne socialne pomoči, ki je bila doslej zaščitena. Takšnih primerov je bilo do zdaj 1.117. Med njimi niso le posamezniki z manjšimi globami, temveč tudi taki, ki so v letih nabrali enormne zneske. Po podatkih, ki jih je objavil N1, ima eden od dolžnikov 466 prekrškov in več kot 82.000 evrov dolga, drugi pa celo več kot 139.000 evrov.
Matematika, ki ne pije vode
Ob dejstvu, da socialna pomoč znaša 494 evrov mesečno, je račun krut. Če bi Furs zarubil celoten znesek – kar v praksi niti ni dovoljeno – bi posameznik z več kot 139 tisoč evri dolga potreboval več kot 23 let neprekinjenih rubežev. In to brez enega samega novega prekrška. A zakon ima omejitve. Socialno pomoč je mogoče rubiti le za globe, nastale po 1. januarju 2026, in le, če je posameznik v zadnjih dveh letih storil vsaj tri prekrške. Stari dolgovi za zdaj ostajajo zunaj tega mehanizma.
Kaj se zgodi, če se dolžnik zaposli
Takrat se slika spremeni. Furs lahko poseže po plači, vendar največ do dveh tretjin, pri čemer mora dolžniku ostati vsaj 76 odstotkov minimalne plače. Sklepi o izvršbi pri bankah lahko ostanejo aktivni tudi do deset let in se sprožijo ob vsakem prilivu – od plače do nakazil tretjih oseb. Posebnost zakonodaje je tudi ta, da je mogoče rubiti socialno pomoč, če je prejemnik ne dvigne v enem mesecu od nakazila.
Zapor kot skrajna možnost
Dolžniki lahko zaprosijo za obročno plačilo glob, do največ 12 obrokov. Vloga je mogoča tudi po začetku izvršbe in lahko prepreči popoln rubež pomoči. A če obroki ne tečejo redno, zapade celoten dolg. Število nadomestnih zaporov narašča. Leta 2020 jih je bilo 42, leta 2024 že 181. En dan zapora pomeni poplačilo 100 evrov globe, največ do 90 dni.
Ko izvršba zadene tudi družino
Predstavniki romske skupnosti opozarjajo, da rubeži in zasegi vozil v praksi pogosto ne pomagajo nikomur. Dolg se zaradi stroškov celo poveča, ljudje pa izgubijo možnost dostopa do dela, šole ali zdravnika. Socialne institucije ob tem poudarjajo ključno vprašanje: ali je prav, da se v socialni državi posega v sredstva za golo preživetje – tudi na škodo otrok? Odgovor na to vprašanje bo očitno še dolgo buril javnost.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
